Zakon je zaveza za vse življenje, zato se pri njem ne improvizira, je v sredini katehezi povedal papež Frančišek. Zato je tako pomembna dobra priprava – čas zaroke.
Zaroka je čas skupnega spoznavanja, zorenja in načrtovanja, je povedal papež. Zaročenca sta poklicana, da ljubezen gradita in se medsebojno učita, kar je pogoj za svobodno in velikodušno odločitev za zavezo ljubezni.
Papež je poudaril, da se Cerkev zaveda pomena zaroke, zato pare pred poroko vabi na tečaj priprave na zakon. Tja gredo mnogi pari pogosto nejevoljno, na koncu pa so hvaležni za priložnost za razmislek o svojem odnosu.
Papež je zaročence pozval, naj se naslonijo na Sveto pismo, skupno molitev in zakramente, da bodo skupaj rasli. Le tako bo njihova poroka lahko resnično krščanska. Zaključil je z molitvijo za zaročence, da bodo spoznali lepoto zaroke in se dobro pripravili na poroko.
Vabimo vas k branju celotne kateheze.
***** ***** *****
Dragi bratje in sestre, pozdravljeni!
V nadaljevanju katehez o družini bi danes rad spregovoril o zaroki.
Zaroka je pot do Božjega klica – zakona
Zaroka je povezana z zaupanjem, zaupnostjo in stanovitnostjo. Zaupanje v poklicanost, ki prihaja od Boga, saj je zakon v prvi vrsti odkrivanje Božjega klica. Seveda je lepo, da se danes lahko mladi odločijo za poroko na osnovi medsebojne ljubezni. A ravno svoboda te vezi zahteva zavestno skladnost odločitve in ne le preprostega dogovora zaradi privlačnosti ali čustva, dogovora za kratek hip, za kratko obdobje … Potrebna je pot.
Seveda je lepo, da se danes lahko mladi odločijo za poroko na osnovi medsebojne ljubezni. A ravno svoboda te vezi zahteva zavestno skladnost odločitve in ne le preprostega dogovora zaradi privlačnosti ali čustva.
Zaroka je z drugimi besedami čas, ko sta zaročenca poklicana, da gradita ljubezen. Gre za aktivno skupno delo, ki seže v globino. Počasi se vzajemno odkrivata: Moški »se uči« ženske, ko preučuje to žensko, svojo zaročenko. In ženska »se uči« moškega, ko preučuje tega moškega, svojega zaročenca. Ne podcenjujmo pomembnosti tega učenja. Gre za lepo prizadevanje, ki ga zahteva ljubezen, saj ne gre le za brezskrbno srečo ali čarobno čustvo …
Svetopisemska pripoved govori o celotnem stvarstvu kot o čudovitem delu Božje ljubezni. V Genezi beremo: »Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro« (1 Mz 1,31). Šele na koncu je Bog počival. Iz te podobe vidimo, da pri Božji ljubezni, ki je ustvarila svet, ni šlo za spontano odločitev. Ne! Šlo je za čudovito delo. Božja ljubezen je ustvarila konkretne pogoje za zavezo, ki je nepreklicna, trdna in trajna.
Zaveze ljubezni se moramo učiti
»Ekspresni zakon« ne obstaja, ne nastane iz danes na jutri. Zaveze ljubezni se je treba učiti.
Zaveza ljubezni med moškim in žensko je zaveza za vse življenje, pri njej se ne improvizira, ne nastane iz danes na jutri. »Ekspresni zakon« ne obstaja. Na ljubezni je treba delati, treba se je premikati. Zaveze ljubezni med moškim in žensko se je treba učiti in jo izpopolnjevati. Rekel bi, da gre za »zavezo velike spretnosti«. Iz dveh življenj narediti eno samo, je hkrati skoraj čudež, čudež svobode in srca, ki se zaupa veri.
Morda bi si morali za to bolj prizadevati, saj so naše »čustvene koordinate« nekoliko zmedene. Nekateri si želijo vse v istem trenutku, nato pa takoj popustijo in obupajo ob prvi težavi (ali ob prvi priložnosti). Za zaupanje in zvestobo podarjanja sebe ni upanja, če se prepustimo navadi »potrošniške« ljubezni, ki je le neke vrste »dopolnilo« našemu psihofizičnemu udobju. To ni ljubezen!
Zaroka se osredotoča na željo po skupnem ohranjanju nečesa, česar nikoli ne bi smeli kupovati ali prodajati, izdati ali zapustiti, pa naj bo ponudba še tako mikavna.
Bog se v Jezusu poroči s svojim ljudstvom
Ko Bog govori o zavezi s svojim ljudstvom, tudi On včasih uporabi prispodobo zaroke. Pri preroku Jeremiji se Bog obrača na ljudstvo, ki se je od Njega odvrnilo, in ga spomni, da je bilo Božja “zaročenka”: »Spominjam te na predanost tvoje mladosti, na ljubezen tvoje zaročne dobe« (Jer 2,2).
Bog s svojim ljudstvom prehodi dolgo pot zaroke. Na koncu se z njim poroči v Jezusu Kristusu.
Bog opravi pot zaroke, nato pa se tudi zaobljubi. Pri preroku Ozeju beremo: »S teboj se zaročim na veke, s teboj se zaročim v pravičnosti in v pravici, v dobroti in v usmiljenju. S teboj se zaročim v resnici; in spoznala boš GOSPODA« (Oz 2,21-22). To dolgo pot zaroke prehodi Gospod s svojim ljudstvom. Na koncu se Bog poroči s svojim ljudstvom v Jezusu Kristusu. V Jezusu se poroči s Cerkvijo. Božje ljudstvo je Jezusova nevesta. Kakšna pot!
Italijani imate v svoji književnosti literarno mojstrovino o zaroki (Manzoni: Zaročenca). Nujno je, da mladi to knjigo poznajo in jo berejo. Ta mojstrovina pripoveduje zgodbo o zaročencih, ki sta prestala toliko gorja, ki sta prehodila trnjevo pot, dokler nista prispela do konca, do poroke. Ne zanemarjajte te mojstrovine o zaroki, ki vam jo je podarila italijanska književnost. Pojdite dlje, preberite jo, da vidite lepoto, trpljenje, pa tudi zvestobo zaročencev.
Zaroka in poroka nista ista stvar
Cerkev modro varuje razliko med zaroko in poroko – to ni ista stvar – predvsem zaradi težavnosti in globine tega preizkusa. Bodimo previdni in ne zaničujemo lahkega srca tega modrega nauka, ki se hrani tudi z izkušnjo srečne zakonske ljubezni. Močni telesni simboli obdržijo ključe do duše. Mesenih vezi ne smemo obravnavati lahkotno, če nočemo duhu povzročiti trajnih ran (prim. 1 Kor 6,15-20).
Sodobna družba zaročencem postavlja na tisoče ovir
Gotovo sta sodobna kultura in družba postali brezbrižni do občutljivosti in resnosti tega dela poti. Hkrati ne moremo reči, da sta velikodušni do mladih, ki si želijo resno ustvariti družino in imeti otroke! Nasprotno, pogosto postavljata na tisoče duševnih in praktičnih ovir. Zaroka je pot življenja, ki mora zoreti kot sadež. Zaroka je pot zorenja v ljubezni, vse do trenutka, ko se spremeni v poroko.
Sodobna kultura in družba sta postali brezbrižni do občutljivosti in resnosti poti zaroke.
Tečaji priprave na zakon so poseben način priprave. Pogosto vidimo pare, ki morda nejevoljno prihajajo na te tečaje: »Zaradi duhovnikov morava na ta tečaj! Zakaj že? Nimava pojma! …« Zato niso najboljše volje. Na koncu pa so zadovoljni in hvaležni, saj so v resnici našli priložnost – pogosto edino! – za premislek o svoji izkušnji na nevsakdanji način.
Da, številni pari so skupaj že dolgo časa, morda celo intimno, včasih skupaj živijo, vendar se ne poznajo zares. Zdi se nenavadno, a izkušnja kaže, da je tako. Zato je potrebno ponovno ovrednotiti zaroko kot čas medsebojnega spoznavanja in postavljanja skupnega načrta.
Zaročenca naj se opreta na Sveto pismo, molitev in zakramente
Pot priprave na zakon se mora odvijati v tej luči, pri tem pa se lahko nasloni tudi na preprosto, a močno pričevanje krščanskih zakoncev. Staviti pa mora tudi na bistveno: Sveto pismo, ki ga je treba odkrivati skupaj in na zavesten način; molitev – v liturgični razsežnosti in kot »domača molitev«, ki jo živi družina; zakramenti, spoved; obhajilo …Številni pari so skupaj že dolgo časa, vendar se ne poznajo zares. Zato je potrebno ponovno ovrednotiti zaroko kot čas medsebojnega spoznavanja in postavljanja skupnega načrta. Po vsem tem v zaročencih prebiva Gospod in ju pripravlja, da bosta zares sprejela drug drugega »s Kristusovo milostjo«. In bratstvo z revnimi in nevrednimi, ki nas spodbuja k zmernosti in delitvi. Zaročenca, ki se obvežeta za vse to, skupaj rasteta. Posledica je lepo obhajanje poroke na drugačen način – ne posveten, ampak krščanski.
Spomnimo se besed, kako se Bog obrača na svoje ljudstvo kot zaročenec k zaročenki: »S teboj se zaročim na veke, s teboj se zaročim v pravičnosti in v pravici, v dobroti in v usmiljenju. S teboj se zaročim v resnici; in spoznala boš GOSPODA« (Oz 2,21-22). Naj vsak par o tem razmisli in drug drugemu reče: »Ti boš moja zaročenka, ti boš moj zaročenec.«
Zaroka je čas zorenja in posvetitve
To je trenutek, to je pot, po kateri se hodi počasi, saj gre za pot dozorevanja. Korakov te poti ne smemo preskočiti. Zorenje poteka tako, korak za korakom.
Čas zaroke lahko resnično postane čas posvetitve … V kaj? V presenečenje! Presenečenje ob duhovnih darovih, s katerimi Gospod po Cerkvi bogati obzorje nove družine, ki se odloči živeti v njegovem blagoslovu. Zdaj vas vabim, da skupaj molimo k sveti nazareški družini: Jezusu, Jožefu in Mariji. Molimo, da bi družine opravile pot priprave. Molimo za zaročence. Skupaj zmolimo Zdravamarijo za vse zaročence, da bi doumeli lepoto te poti, ki vodi do poroke. [Zdravamarija.] Vsem parom, ki ste danes na Trgu, pa želim srečno zaročno pot!
Prevod: Eva Markovič
Mednaslovi in poudarki so uredniški.
Foto: visadate.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
