Kaj lahko starši storimo, da bo to šolsko leto najboljše do zdaj

Foto: Shutterstock

Novo šolsko leto je pred nami. Novi zvezki brez ušes in mojega osebnega pečata, ki mu po nekaj tednih uporabe da nezgrešljiv videz rahle zanikrnosti. Nov razred, morda novi učitelji, nekaj tednov starejši sošolci.

In predvsem novi sklepi. O sprotnem učenju. O urejenih zvezkih. O urejeni peresnici. O ošiljenih barvicah. Ne pogrizenih svinčnikih. O poslušanju v šoli. O dobrih ocenah.

Novo šolsko leto in nov začetek. Ki vztraja do petnajstega septembra. Ali zgolj do prvega odmora. Do prve dolgočasne ure, ko namesto zapiskov raje napišeš pesem ali narišeš risbico ali zgolj čačkaš po robovih in sanjariš.

Človek ima željo po novi priložnosti, po novem začetku zapisano globoko v sebi. In novo šolsko leto jo vedno vsaj malo prebudi. Prebudi jo tudi novo leto. Nova služba, nove počitnice, nov otrok …

Kaj pa novo šolsko leto in starši?

Tudi starši imamo danes, ko naši otroci začenjajo novo šolsko leto, možnost začeti znova. Ne z urejenimi zvezki in sprotnim učenjem. To je bojno polje naših otrok. V tej areni smo lahko le navijači. Varujmo se tega, da bi se z otrokovimi demoni mečevali namesto njega in ga prikrajšali za krepitev njegovih lastnih mišic in gibčnosti. Nobena slaba ocena in še tako zanikrn zvezek ne bosta otroku bolj škodila kot vaše nezaupanje v njegove sposobnosti, da zmore sam.

Na katerih področjih je lahko torej novo šolsko leto nov začetek tudi za nas?

Navijaška kariera

Kot omenjeno zgoraj, se vpišimo v navijaški klub naših podmladkov. Kaj to pomeni? Pač to, da zanje navijamo. Da jih spodbujamo. Da dvigamo moralo. Da ustvarjamo pogoje, da lahko otrok razvije svoje potenciale.

Ne navijamo zato, da bi otrok dosegel odlične ocene, priznanja, fenomenalne rezultate … vse to mora biti samo posledica. Posledica tega, da naš otrok oceni, kaj mora storiti, načrtuje, poprime za delo in pri delu vztraja. Da sam čuti zadovoljstvo nad opravljenim delom. To je na dolgi rok vredno več kot katerakoli zlahka pridobljena petka.

Šola pristnosti

Dnevi letijo mimo in leto mine mimogrede. Otroci pred našimi očmi rastejo, odraščajo in se spreminjajo. Tistega živahnega sedemletnika naenkrat ni več nikjer. Je pa tu rahlo zadržan in zamišljen devetletnik. Vsake toliko se moramo ustaviti in se vprašati ali sploh še poznamo svojega otroka. Imam resničen stik z njim? Vemo, kje je, kaj doživlja, kaj čuti … ? Tega nam ne bo in ne more pokazati vklopljena lokacija, ampak gre za veliko opazovanja, tipanja in poslušanja. Ampak se splača, ker zagotovo je eno – če imate z otrokom dober stik in sta povezana – z njim ne boste imeli težav in še pomembneje, on jih ne bo imel z vami!

Ustvarjanje podpornega okolja

Otrok bo cvetel in blestel v okolju, kjer se bo počutil varnega, ljubljenega in sprejetega. Tu ni nobene posebne znanosti, ljudje smo tako ustvarjeni. Otroci so izjemno prilagodljivi in zmorejo premagati skoraj vsakršne slabe okoliščine, toda ne brez posledic. In ne, sploh ne potrebujejo veliko. Potrebujejo varen dom, osnovne materialne dobrine kot so hrana, primeren prostor za bivanje in učenje, oblačila, oprema … nič velikega in nič dragega. Predvsem pa potrebujejo starša, ki skrbita zanj in imata vsaj približno funkcionalen odnos med sabo in z bližnjimi.

Kako lahko letos izboljšate podporno okolje za svojega otroka?

Najprej poiščite, kje okolje za vašega ni najbolj podporno. Vse stvari seveda niso v vaši moči, veliko pa jih je. Ena od velikih stisk, ki jih mnogi otroci vsakodnevno doživljajo je to, da se njim ljube in pomembne osebe ne razumejo med seboj. Tu se gotovo da veliko narediti.

Kaj lahko storim danes, da bo vsakdan mojega otroka (in mene) letos malce bolj prijeten in spodbuden? Da bo vzdušje v naši družini boljše, da se bomo bolj z veseljem vračali domov.

Izboljševanje zrcalne slike

Otroka oblikuje in vzgaja to, kar mi smo in ne to, kar govorimo, je dejal C. G. Jung. In kot rečemo, da so otroci naše ogledalo, je odgovornost za to, kar se kaže v ogledalu, na nas. Če nam ni všeč, kar vidimo v ogledalu, je potrebno izboljšati to, kar ogledalo odseva. Se pravi nas. Nikoli ni prepozno začeti delati na sebi. Zaradi nas in naših otrok.

Jung je rekel še eno pomembno stvar, in sicer, da je so neizživete sanje staršev največje breme za otroka. Če torej otrok v naših očeh ne vidi iskric in veselja nad življenjem, ga bo težko sam našel in živel. Na nas je, da se zazremo vase in ne živimo kar mimogrede. Pri tem nam lahko pomaga izjemna knjiga Modri plamen, s pomočjo katere lahko poiščemo, kaj je tisto, kar nas res navdihuje.

Tudi majhni kamenčki gradijo velik zid

Obstaja misel, ki pravi, da je vsak otrok tega svet, znamenje, da Bog še ni obupal nad svetom. Da je vedno znova pripravljen začeti znova. Še enkrat. Za povsem isto stvar, v povsem istih pogojih, z drugačno varianto človeka. Človek ima hrepenenje in moč za to, da lahko začne znova, zapisano globoko v svojem srcu. Tudi to je en vidik privlačnosti videoiger – kajti začneš lahko vedno znova.

Velikokrat mislimo, da se morajo spremeniti zunanje okoliščine, da bi se kaj sploh lahko spremenilo v naših življenjih. Pozabljamo pa, da smo za naše otroke mi sami zunanje okoliščine. Če ata neha piti in vpiti, se življenje otroka drastično spremeni. Če mama vsak večer skuha topel obrok in prebere pravljico namesto da skrola po telefonu, je to za otroka velika sprememba. Če se mama in ata, ki imata skupno 100 kg več kot bi bilo zdravo, to jesen odločita in gresta vsako popoldne z otroki na 5 km sprehod – bo življenje te družine čez pol leta precej drugačno.

Otroci so včeraj začeli novo šolsko let. Lahko ga začnemo tudi starši. Z vztrajanjem pri majhni spremembi, ki pa bo sčasoma imela na nas in na naše otroke velik vpliv.