Komaj čakam na »Podarim – dobim«!

Foto: Shutterstock

Ko sem pričakovala svojega prvega otroka in me je v zadnjem tromesečju prešinilo, da za svoje malo bitjece nimam prav nobenega oblačila, pripomočkov in drugih potrebščin, me je malo zaskrbelo. Če pomislim, kaj vse bi morala kupiti in kaj vse bi kupila, pa potem ugotovila, da sploh ne potrebujem, bi zato lahko zapravila celo premoženje. Da ne govorim, koliko poti in obiskov trgovin bi morala opraviti s trebuhom. Na srečo mi je zagato olajšala prijateljica, pravzaprav več njih, ki so me dobro založile z vsem, kar so njihovi otroci že prerasli.

Ko so moji otroci prihajali na svet in odraščali, so se tudi naše potrebe po oblačilih večale. Bogu sem hvaležna za vse naše prijatelje, ki so nam odstopili veliko oblačil in potrebščin, a sem in tja smo še vedno ugotovili, da nam kak kos oblačila in obutve manjka. Nato sem se neke jeseni znašla na enem izmed dogodkov, imenovan »Podarim – dobim«, ki me vsakič znova navdihne, preseneti in razveseli.

Za kaj pravzaprav gre?

Dogodek je namenjen izmenjavi sezonskih oblačil za otroke in odrasle, knjig, otroške opreme in igrač, uporabnih in okrasnih predmetov. Se pravi, prineseš kar ne rabiš (več) in vzameš kar potrebuješ. Zaželeno je, da obiskovalci odnesejo enako število kosov, kot jih prinesejo, vendar iz izkušenj povem, da na koncu ostane toliko lepih stvari, da vas prav nihče ne bo grdo gledal, če vzamete več kot prinesete, ali pa če potrebujete stvari in nimate prav ničesar, da bi prinesli v menjavo. Prav tako so dobrodošli tisti, ki nimajo želje, da bi karkoli vzeli, imajo pa kup stvari, ki jih ne potrebujejo več in ne vedo kaj z njimi. Stvari bodo zagotovo šle v prave roke.

Kje poteka?

Koncept si je prva izmislila skupina mamic iz ljubljanske Ježice, a so ga v zadnjih letih več kot uspešno posvojile tudi skupine mamic iz drugih krajev po Sloveniji. V letošnji jeseni so že minili podobni dogodki v Logatcu in Radovljici ter minulo soboto na Ježici v Ljubljani. Pred nami pa je še kar nekaj »Podarim – dobim« srečanj. Eden bo na Rakovniku v Ljubljani v prostorih SMC, in sicer v petek, 12.10.2018, med 15h in 18h. Na Vrhniki bo dogodek v sodelovanju z Razstavo Moja Ljubljanica v soboto 13.10.2018, med 9h in 12h. Zadnji letošnji pa bo v Naklem, prav tako v soboto 13.10.2018, v Kulturnem domu Janeza Filipiča med 15h in 18h.

Zakaj je koncept dober?

Izmenjave med prijatelji, ki imamo otroke, niso nekaj novega. Le zakaj bi nekdo oblačila, ki so še povsem uporabna, morda skoraj nova in le malo nošena, vrgel v smeti? Raje jih podarimo nekomu, ki jih bo z veseljem ponosil.

Tudi otrokom na vsakem dogodku dovoliva, da kakšno svojo igračo zamenjata za drugo.Koncept dogodka »Podarim – dobim« je ravno v tem, da sam lahko oddam stvari, ki jih ne potrebujem več in vem, da jih lahko vzame nekdo, ki jih potrebuje. In seveda obratno, če jaz potrebujem nekaj, je zaradi večjega števila ljudi, ki v izmenjavi sodeluje, večja verjetnost, da želeno tudi dobim.

Hkrati pa s tem varujemo tudi okolje in prispevamo k zmanjševanju tekstilne potrošnje in tekstilnega suženjstva v državah tretjega sveta. Morda se zdi tak dogodek le kaplja v morje, a to, kar je danes kaplja, je jutri lahko novo morje.

Kaj imam od tega jaz in moja družina?

Ko si ob koncu sezone vzamem nekaj dni, da pregledam in sprostim naše omare, si običajno naredim svoj »popis«, kaj nam za prihajajočo sezono manjka. Pri treh otrocih je to že skoraj nuja, če nočem ob prvem dežju ugotoviti, da enoletnica nima škornjev za dež in ob prvem snegu, da sin nima dovolj velikih smučarskih hlač. Opremljena s svojim seznamom in kupom oblačil, ki jih ne potrebujemo več, se običajno udeležim vsaj enega teh dogodkov. In običajno se domov vrnem z vsem, kar je na seznamu in še s kupom drugih lepih stvari, ki jih vsi z veseljem uporabimo. Tudi otroci so presrečni, ko jim na vsakem dogodku z možem dovoliva, da svojo igračo, ki je ne potrebujeta več, zamenjata za drugo.

Tako smo srečni prav vsi. Mož, ker mu ni potrebno hoditi (z mano) po trgovinah in ker naš družinski proračun ne trpi pomanjkanja. Otroci imajo vedno dovolj oblačil in »nove« igrače. Srečna in zadovoljna pa je tudi ženska nabiralka v meni, ki kar kipi od sreče, ko se lahko sprehaja med kupi oblačil, brska in zbira potrebščine za svoje najdražje. Pa še nekaj dobrega tako naredimo za boljši svet, okolje in skupnost.