Kdor moli, ima čas

Foto: Shutterstock

Kdo ima čas za molitev? Jaz ne. Vedno ga je premalo. A kadar si ga vzamem, se začnejo dogajati čudeži …

S pisanjem tega prispevka zamujam. Pravzaprav sem bila v zaostanku, še preden sem se ga sploh lotila. Ura je pozna in v koritu me čaka kup posode. Edina logična stvar, ki jo lahko naredim, je, da se čim prej lotim dela. In vendar sem si, preden se se usedla za računalnik, vzela čas za daljšo molitev. Kar je v očeh sveta norost, je v očeh Boga modrost.

Ima sploh kdo čas za molitev?

Za molitev nimam časa. Zjutraj se otroci pogosto zbudijo pred mano in naj smo še tako zgodni, se nam za odhod od doma vedno mudi. Dopoldne me čakata delo in čas z enoletnikom, ki ni nikoli pri miru. Popoldnevi švignejo mimo. Zvečer pridejo na vrsto stvari, za katere je zmanjkalo časa čez dan, pogovor z možem, kakšna stran knjige. In zgoden odhod v posteljo, da ne pregorim. Kdaj naj najdem čas za molitev?

Včasih trenutke za molitev lovim nekje vmes: med dojenjem, sprehodi, ob večernem uspavanju. Tolažim se, da je molitev vsako dejanje, ki ga z ljubeznijo naredim za družino. Vse to je res. Vsaka molitev, naj bo še tako kratka, šteje.

Časa ni premalo, ampak ga je ravno prav

A če Boga v resnici postavim na prvo mesto, če z njim začenjam in končujem dan, če pogovor z Njim ni le opravek, ki pride na vrsto, ko končam vse ostalo, se moje srce spremeni. Ne le moje srce, spremenijo se moji otroci, moj mož, delo. Spremeni se ves moj dan.

Svet nam govori, da ni časa, da se mudi, da je treba biti učinkovit in produktiven. Bog pa nam pravi, da časa ni premalo, ampak ga je ravno prav. 

»Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo,« pravi stara modrost.

Svet nam govori, da ni časa, da se mudi, da je treba biti učinkovit in produktiven. Bog pa nam pravi, da časa ni premalo, ampak ga je ravno prav. Za vse, kar si Bog želi, da danes naredimo, nam bo dal ravno prav časa. Kakšna osupljiva misel!

Od nas je odvisno, ali bomo zjutraj v tišini jutranje molitve rekli: »Hej, Jezus, tukaj sem, pokaži mi, kaj danes želiš od mene!« ali pa bomo hiteli in drveli, ves dan pod stresom in preobremenjeni, ter zvečer nemočno ugotavljali, česa vsega nismo uspeli opraviti.

Paradoks molitve #1: več molitve pomeni več časa

Že dolgo me spremlja paradoks molitve, ki se glasi: »Kdor moli, ima čas«. Če ne verjamete, poskusite. Začnite dan z molitvijo. Slavite zjutraj, preden odpeljete otroke v vrtec ali šolo (najbolje skupaj z njimi). Molite, ko se usedete za računalnik. Preberite današnjo Božjo besedo. Tudi kadar nimate časa. (Saj ga v resnici nimate nikoli, ali ne?) Če imate čas za eno zdravamarijo, jih zmolite deset. Če imate petnajst minut časa, si za molitev vzemite pol ure.

Časa bo dovolj, boste videli. Nepomembne stvari bodo postale tako nepomembne, da bodo počasi izginile. In za pomembne bo ostal čas. Dovolj časa.

Paradoks molitve #2: več ko molimo, bolj potrebujemo molitev

Morda ste ta paradoks izkusili na lastni koži: če molimo malo, nam to zadošča. Čim začnemo moliti več, čim vstopimo v osebni odnos z Jezusom, preživljamo z Njim čas, Ga gledamo in poslušamo … hočemo še. Hrepenimo po še. Kot bi šlo za odvisnost.

Ok, tukaj priznam, da oboje ne deluje čisto vedno. Včasih si vzamemo čas za molitev, pa nas vseeno povozita utrujenost, nemoč, teža dneva. In včasih molimo in molimo, pa se ne zgodi čisto nič. Kot bi padli v črno luknjo. A v molitvi nam vseeno ostaja zaupanje, da naše življenje vodi in usmerja Jezus. On rešuje naše otroke. On poživlja naš zakon. On blagoslavlja naše delo. Tudi kadar nam gre vse narobe. On nam daje Ljubezen, ki jo lahko delimo naprej.

Jutri bo On bojeval moje bitke

Preden sem se lotila tega zapisa, sem si vzela čas za molitev. Vse ni šlo gladko. Za začetek mi je odpovedal računalnik. Zdaj, ko končujem, je ura še malo bolj pozna in posoda v koritu je še vedno tam. Takšna je moja realnost. V čem je torej razlika?

V tem, da je bil z mano Bog. Z mano je bil, ko sem šestkrat zapored ponovno prižgala računalnik. Z mano je bil ob pisanju. Spremljal me bo pri pomivanju posode. In skupaj greva spat.

»V miru bom hkrati legel in spal, saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.« (Ps 4,9)

Jutri bo On bojeval vse moje bitke. Hvala ti, Oče, da smem biti Tvoja hči.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja