Kdo je svoboden moški?

Foto: Shutterstock

Pogosto v družbi in medijih prepoznam namigovanja, da smo moški, ki smo se že odločili za določen stan – poročeni ali posvečeni – manj svobodni od samskih moških, ki lahko delajo, kar si želijo, imajo odprte vse opcije, se lahko še »znorijo« itd. Pa je res tako?

Danes veliko moških – tako poročenih kot samskih – ni svobodnih, ker sploh ne vedo, kdo so, kakšne želje imajo v življenju, kakšne talente, potenciale, kaj jih v življenju žene.Svoboda je temeljno hrepenenje vsakega človeka – moškega in ženske. Ljudi, ki so svobodni v svojem značaju, občudujemo, nekaj privlačnega je na njih. Vendar je treba priznati, da nam družba prodaja zelo suženjsko verzijo svobode. Suženjstvo pa je pravo nasprotje svobode. Svoboda namreč ni v tem, da delam, kar hočem in dobim, kar želim. Vsak je svoboden, da lahko izbira svoja dejanja; ne more pa izbirati posledic svojih dejanj. Svoboda ima seveda neposredno povezanost z odgovornostjo. Bolj kot sem svoboden, bolj sem odgovoren. Odgovorno svobodo torej živi tisti, ki izbira le tista dejanja, po katerih voljno sprejema tudi njih posledice. Tako lahko razumemo besede Janeza Pavla II., da svoboda ni v tem, da delamo, kar nam je všeč, ampak da imamo pravico storiti, kar je prav.

»Svoboda za« in »svoboda od«

Obstaja »svoboda za« (nekaj) in »svoboda od« (nečesa). Svobodni smo lahko od neke zasvojenosti; narod je lahko svoboden od okupatorja; lahko si svoboden od šefa, če nisi zaposlen. Lahko pa si tudi svoboden zanpr. za služenje domovini ali za izražanje svojega mnenja. V tem smislu bi lahko rekli, da je samski moški svoboden od vseh deklet. Poročen moški pa je svoboden za eno samo. Njegova svoboda je v tem, da se je svobodno odločil za eno, s katero sme rasti, odkrivati njen značaj, njeno telo, njene navade.

Pasti na poti k svobodi

Danes veliko moških – tako poročenih kot samskih – ni svobodnih, ker sploh ne vedo, kdo so, kakšne želje imajo v življenju, kakšne talente, potenciale, kaj jih v življenju žene. Veliko se jih niti ne sprejme takšnih, kot so – svoje preteklosti, svojega telesa, karakternih lastnosti ipd. Takšni so pod vplivom kogarkoli, ki ima pet minut časa in jih podkupi že z dobro reklamo, z lepim nasmehom, prijazno besedo. Takšen moški se zares ne more za nič odločiti, ker je vsak dan nekaj drugega privlačnejše, nekaj drugega se bolj splača, nekomu drugemu je bolje ugajati. Takšen moški bega sem ter tja, ne moreš se zanesti nanj, saj v nobeni odločitvi ne vztraja.

Nesvoboda je tudi v tem, da igramo vlogo žrtve. Moški, ki vztraja v dobri odločitvi, vendar se v tem čuti kot žrtev in sam pri sebi zavida tistim, ki uživajo v drugačnem življenju, ne uživa spoštovanja, ampak gre vsem na živce. Kdor je sprejel sebe in ve, zakaj se je nekaj odločil, je sposoben z veseljem in hvaležnostjo gledati na svoje življenje. Njegovo življenje bo morda na kratek rok res težko, vendar na dolgi rodovitno.

Brez ljubezni svoboda nič ne koristi. In brez svobode ni ljubezni.

Kristjanom se večkrat očita, da jim je vera opravičilo za grehe. Vendar Pavel Galačanom jasno piše, da so sicer poklicani k svobodi, ki jim jo je priboril Kristus, vendar naj jim svoboda ne bo pretveza za mesenost. Velika ovira k svobodi je miselnost, da je svoboda samoumevna in sama po sebi dana. Za svobodo se mora moški vsak dan boriti, se zahvaljevati za že dobljene bitke in vsak dan znova presegati samega sebe.

Čeprav je »svoboda od« zelo pomembna pa predstavlja le eno stran kovanca svobode. Ta del kovanca nam mediji večkrat predstavijo kot pravice. Nikdar ni imel človek več pravic kot jih imamo danes v zahodni družbi, pa prav tu se zdi, da moški ne najde točno svoje identitete. Tudi zato, ker vidi samo to stran kovanca »svobode od«. Identiteta, smisel življenja, pravo notranje veselje pa doživi tisti, ki odkrije tudi »sobodo za«, ki je povezana predvsem z dolžnostmi in odgovornostjo. »Svoboda za« je tista, ki se svobodno podari drugemu.