Foto: CanvaVeliko staršev ima pomisleke o tem, kako otroke in najstnike spodbuditi k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Kako jih motivirati za več gibanja in kako jih spodbujati k zdravi prehrani, ne da bi se ob tem počutili neprijetno glede svojega telesa. Bodimo pošteni, rešitve niso enostavne. Že odrasli imamo težavo s telesno podobo, kaj šele mladi, ki šele gradijo svojo identiteto.
Skrb za otrokovo dobro samopodobo
Ko se najstnik dobro počuti v svojem telesu, je večja verjetnost, da bo počel stvari, ki so dobre za njegovo telo. Če pa na neprimeren način komentiramo njegov videz, ga morda celo nenamensko sramotimo, pa bo to imelo ravno nasproten učinek. Nekdo, ki se sramuje svojega telesa, težje sodeluje pri skrbi zanj, pa naj si bo to skrb za telesno aktivnost ali zdravo prehrano. Zato je pomembno, da najdemo način, kako najstnika spodbujati k večji samozavesti in boljši samopodobi.
Najstniki so še posebej ranljivi kar se tiče duševnega zdravja. V družbeni kulturi, ki vlada v današnjemu svetu, se še kako zavedajo, da ne dosegajo družbenih idealov popolnosti. Zato nas potrebujejo ob sebi, da se naučijo sprejeti sebe takšne kot so in s seboj lepo ravnati.
Ko se najstnik dobro počuti v svojem telesu, je večja verjetnost, da bo počel stvari, ki so dobre za njegovo telo.
Upoštevanje otrokove razvojne stopnje
Razvojna naloga najstnika je, da si prizadeva za neodvisnost in najde svojo identiteto ter svoje mesto v svetu izven svoje družine. Zato najbrž ne bo poslušal naših predavanj o tem, naj ne je toliko hitre hrane in naj ne visi toliko za ekrani. Pravzaprav je bolj verjetno, da bo naredil ravno nasprotno od tega, kar mu govorimo, in to samo zato, ker smo to rekli mi.
Ne poslušam, kaj govoriš, posnemam, kaj delaš
Največ, kar lahko storimo, je, da smo sami zgled. Da se redno gibamo, poskrbimo, da doma uživamo uravnoteženo prehrano in otroka ne sramotimo zaradi uživanja sladkarij. Ko ga bo minila uporniška faza, je večja verjetnost, da se bo v takem primeru vrnil k bolj zdravi prehrani.
Hrana kot merilo starševskih sposobnosti?
Skrb za prehrano je ena od osnovnih dejanj starševske skrbi. Od trenutka, ko izvemo, da smo noseče, začnemo paziti na prehrano. In skozi celotno otroštvo ji posvečamo veliko pozornosti. Hkrati pa je hrana postala na nek način tudi merilo starševskih sposobnosti.
Če otrok z veseljem pomaka ohrovt v čičerikino omako, je to smatrano kot zasluga staršev in si v očeh drugih pridobimo bonus točke. Če pa raje posega po rogljičkih, smo pa slabi, leni in neumni starši, ki nam več kot očitno ni dosti mar za zdravje našega otroka. Zato je dobro, da se pred pogovorom z najstnikom vprašamo, če nas njegove navade ne motijo ravno zato, ker se sami počutimo krive in neuspešne. V tem primeru moramo te naše občutke pustiti pred vrati, sicer nimamo možnosti, da bi pri najstniku kar koli dosegli.
Največ, kar lahko storimo, je, da smo sami zgled.
Dajmo hrani mesto, ki ji pripada
Pa morda še praktičen nasvet: Ko govorimo o hrani, se izogibajmo izrazom slaba in dobra hrana. Raje se osredotočimo na to, kako nam različna živila zagotavljajo različna hranila. In ko skušamo najstnika motivirati za gibanje, mu tega ne predstavimo kot nekaj, s čimer bo shujšal, ampak nekaj, ob čemer se bo počutil boljše.
Skušajmo dati hrani mesto, ki ji pripada – snov, ki daje telesu energijo za obstoj in delovanje. Nič več in nič manj. Če nanjo tekom otroštva obesimo kup pozitivnih in negativnih čustev, bo otrok težko do nje vzpostavil nevtralen odnos.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Dr. Sara Jerebic: Odvisnost na krožniku – kako se ji upreti?
Mag. Miran Možina: Kako živeti ob čustveno nezrelih starših?
Dr. Andreja Poljanec: “Pomembno je, da znamo starši z najstnikom tudi uživati.”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Da, vsi odrasli v Jezusovo šolo odkrivat, kako je on ravnal z otroki, kako se je dotikal gobavih in jih ozdravljal, kako je znal zaščititi in opogumljati, dvigati sključene. Nikogar ni sramotil in kar težko je gledati, koliko je tega v naši družbi na dnevni ravni. Mladi so še posebej pozorni na vsak pogled, komentar, ki se nanaša na njih, ne ker bi bili preobčutljivi, ampak ker njihovi možgani skenirajo vse, ne da bi se sami za to posebej trudili.
Kaj pa je dandanes zdrava prehrana? Jaz bi rekla, da je težko definirati. Verjetno je najboljši približek temu, če sam gojiš na vrtu zelenjavo, v sadovnjaku raznovrstno sadje, če imaš doma kmetijo in si samooskrben. Kdo je tak v Sloveniji? Nihče. Oziroma jaz nikogar ne poznam, ki bi bil popolnoma samooskrben. Takoj, ko človek začne kupovati v trgovini, ne more 100% zaupati. Tudi bio/eko izdelkom ne. Kar poglejte na Zvezo potrošnikov, koliko izdelkov je bio in je izločenih iz trgovine.
Kdo pa naj bo mladostnikom, otrokom zgled zdravega načina življenja? Najprej starši. In to z dejanji. Čim manj vsakdanjega stresa oziroma se naučiti le tega obvladovati, potem zadosti gibanja na svežem zraku, potem raznovrstna prehrana, polnovredna prehrana, sveža, doma pridelana. Dovolj spanja, smeha, igre.
Ali so profesionalni športniki, npr. Nika Prevc zgled za mladostnika – ne vem, če. Vemo, kako so določeni športniki podhranjeni oziroma kakšne diete imajo na račun tega, da uspejo v svojem športu. Jaz svojemu sinu ne dajem za zgled nobenega športnika, ker profesionalni šport ne pomeni zdravega prehranjevanja.
Se popolnoma strinjam s tvojim komentarjem.
Kaj pa je danes sploh še zdravo? Spreminjajo se tudi smernice glede hrane. Spomnite se pred leti, kakšna gonja je bila proti maščobi! Prava obsedenost. Sedaj ugotavljajo, da je tudi maščoba v določenih količinah zdrava in jo nujno potrebujemo. Nekaj časa je strašno zdravo meso, potem spet ni zdravo. Ravno tako glede nekaterih vrst zelenjave in sadja. Pred leti je bila velika gonja proti paradižniku, češ, da povzroča raka in je celo strupen. Danes naj bi bil paradižnik zelo zdrav, menda vsebuje antioksidante.
Najbolj pametno je jesti raznovrstno hrano, vsakega malo, po možnosti tisto, kar pridelamo doma. In še to je vprašljivo. Poglejte samo grozdje: če ga ne špricamo v sezoni vsaj enkrat tedensko, ne bomo imeli pridelka, prav tako sadje. Najboljše bi bilo gojiti stare sorte. Toda, ali to sploh še uspeva?
Trenutno je strašna gonja proti sladkorju. Dojenčku ne smemo dati niti pol žličke sladkorja v čaj, nobenih sladkarij. Nekega dne bo tale otročiček začutil neizmerno potrebo po sladkem in potem bo hotel vse nadoknaditi. Vse po pameti, torej.
Z otroki se moramo pogovarjati tako kot z odraslimi. Saj otroci niso neumni in marsikaj razumejo. Npr., da ne morejo jesti čokolade in keksov pred kosilom, saj drugače kosila ne bodo mogli jesti. In prav je, da so otroci kdaj tudi lačni, da začutijo tisto zdravo lakoto, potem bodo tudi obrok pojedli z užitkom in ne na silo.
Če pa bomo v otroka silili vsake pol ure z eno stvarjo, potem normalno, da ne bo mogel jesti kosila.
Rumena trobentica, pripravljena na pomlad in sončne žarke 🙂
Z veseljem sem prebrala tvoj komentar, ki je več kot odličen. Z vsem se strinjam.
Hvala. Lep dan tudi tebi. Sonce nas danes razvaja s toplimi žarki, le noči in jutra so še mrzla. Ampak kmalu bo res prava pomlad.