Zveni romantično, da bomo sedaj med epidemijo končno več skupaj v družini, a v resnici je to tudi za družine velika preizkušnja. Povsod piše, kaj naj počnemo, nihče pa ne pove, kako naj odnose, v kakršnihkoli že smo zakorakali v karanteno, živimo.
Kako poskrbeti za najin odnos in za odnos do otrok?
Sedaj bo tudi najin partnerski odnos pod pritiskom, saj bova več skupaj in ne bo vedno luštno. Poleg tega sva morda izgubila druge načine, kako lažje zdrživa skupaj (npr. kava s prijateljicami, nogomet s kolegi, starši, služba, hobiji). Pomembno je priklicati v zavest vse dobre stvari, zaradi katerih sva skupaj.
Če sva poročena in sva si dala poročno obljubo, je sedaj priložnost, da jo ozavestiva: »obljubim, da Najbolje je, da se zavestno izogneva razreševanju starih zamer in odloživa to za čas, ko bova v boljši psihični formi.ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja«. No, to je zdaj to. Imam priložnost, da pokažem svojo najboljšo verzijo sebe do sozakonca, da sem ljubeč in spoštljiv v medosebnih interkacijah.
Vzemiva si čas za lepe stvari med nama: objem, masaža, obujanje lepih spominov (poročno potovanje, dopust). Uporabljam tri besede za srečo v družini: Ali smem?, Hvala!, Oprosti.
Vsaka dolgotrajna zveza ima tudi stare zamere in konflikte, ki radi pridejo na plan, ko postanemo živčni, utrujeni, slabe volje. V slabi koži ne bova rešila teh težav in če že več let živiva s tem, bo najbolje, da se zavestno izogneva razreševanju starih zamer in odloživa to za čas, ko bova v psihični formi. Trenutno nama bo bolj pomagalo, da si pred oči prikličeva, zakaj sva hvaležna drug drugemu.
Družinski sestanek
Pomembno je, da sva najprej s partnerjem usklajena in umirjena, nato pa narediva še sestanek za celo družino, kjer sodelujejo še otroci in sami povejo, kako se počutijo in kaj je zanje največji izziv. V nadaljevanju so teme, ki jih lahko načnemo oz. o katerih velja razmisliti in se dogovoriti.
Povedati resnico
Pomembno je, da jasno komuniciramo z otroki glede virusa in ukrepov – seveda njihovi starosti primerno. Informacije, da ni nič takega, jih ne bodo pomirile, ker tudi mlajši že vidijo, da živimo Ključno sporočilo otrokom naj bo: situacija je resna, a jo obvladamo, zato ni razloga za preplah.drugače, kot smo. Mlajši otroci se še ne zavedajo toliko situacije in bolj preko našega doživljanja prepoznavajo, koliko je resno. Vsekakor pa so frustrirani, če se jim odvzame stvari, ki so jim všeč in normalne: obiski prijateljev, igrišč, dedkov in babic ipd. Najstniki bodo morda še bolj frustrirani, ker ne smejo imeti stikov z vrstniki in »iti v življenje«. Ključno sporočilo, ki ga rabijo oboji: situacija je resna, a jo obvladamo, zato ni razloga za preplah. S tem, ko sledimo ukrepom, prispevamo pomemben del rešitve. To jim daje tudi občutek kontrole in hkrati odgovornosti.
Ritem in pravila
Pomembno je vzpostaviti tudi nov ritem in pravila. Vsaka družina ve, koliko rutine potrebuje, a na splošno je rutina in ritem nekaj, kar pomaga pri tesnobi in lažji komunikaciji, saj naredi stvari predvidljive. Je čas za učenje in čas za igro, čas za hrano in počitek … Kdo lahko kaj prispeva k boljšemu počutju vseh – preko skrbi za gospodinjstvo, priprave obrokov? S tem, ko bodo otroci vključeni v to, bodo zrasli v odgovornosti in hkrati bodo imeli občutek vključenosti.
Realna pričakovanja
Ob tem je pomembno, da starši prilagodimo svoja pričakovanja do sebe in otrok. Ne moremo v dveh tednih pospraviti cele hiše, se naučiti poštevanke, igrati igric. Bodimo blagi do sebe in otrok, katerim naj bo tudi ritem prilagojen. Še posebej, če smo bili vajeni preživljati čas preko organiziranih aktivnosti (krožki, treningi), bo to za družino velik izziv. Dobro je, če povabimo tudi otroke v raziskovanje, kaj lepega nam lahko ponudi življenje. Na spletu je veliko idej za skupne družinske aktivnosti. Tista najbolj hitra in mamljiva, ki se nam ponuja preko elektronskih naprav (računalniki, tablice, TV), naj bo v omejenih količinah, saj bo na dolgi rok gradila nemir v otrocih.
Možnost umika
Različni ljudje rabimo različno veliko osebnega prostora in časa. Spoštujmo to. Dobro je, da imamo v stanovanju prostor, kamor se lahko otrok (ali starš) umakne, ko ima dovolj družbe. Prostor, ki je miren in kjer lahko počne svoje stvari, ne da bi ga drugi motili. Otroci to rabijo. In tudi odrasli. Z ženo/možem se lahko organizirava, da ima vsak enkrat dnevno čas, ko lahko gre sam iz stanovanja, drugi pa je takrat z otroki.
Možnost stikov z drugimi
Čeprav smo izolirani, ne pomeni, da je potrebno prekinite stike. Tudi za otroke je pomembno, da ohranjajo stike z njim ljubljenimi osebami: starimi starši, prijatelji. Na srečo živimo v času, kjer lahko preko videokonferenc lažje ohranjamo stike drug z drugim. Morda lahko otroci tudi kaj narišejo in pošljejo po pošti. Poskrbimo, da bo čas izolacije pomagal poglobiti odnose in prečesati vrednote, za katere se velja truditi.