Kako mi je sveti Jožef pomagal pri osamosvajanju, službi, financah in spremembi srca

Vir: Wikimedia

Do korona karantene marca 2020 sem svetega Jožefa poznala predvsem po tem, da v Svetem pismu ni bil nič kaj zgovoren in da je imel ‘lepo sivo glavo’. Morda mi je nekje v zavesti ostalo tudi to, da je super redar, saj skoraj vedno zrihta parkirni prostor, ko ga potrebuješ. Ko pa se je ustavilo javno življenje, sem po zaslugi ljudi, ki mi jih je Bog v tistem obdobju pripeljal v življenje, spoznala veliko njegovih odlik, ki so mi bile do tedaj neznane.

Moja 30-dnevna molitev k sv. Jožefu in njeni “gospodarski” sadovi

Naj začnem s tem, da sem, ko je v naše kraje dospel koronavirus, živela pri starših, bila brez službe, imela šibko zdravje in boleča kolena ter veliko prostega časa, ki sem ga do lockdowna za nekaj ur tedensko namenjala pomoči osebi z izkušnjo izgorelosti. Ob ustavitvi vseh aktivnosti sem imela časa še več, zato sem se po zaslugi te osebe pridružila skupini, ki je prek spleta vsak dan molila rožni venec.

Poleg dopoldanske molitve, ki je dala dnevu pred mano nekaj smisla, smo se marsikdaj zaklepetali o vsem in ničemer. Med enim od klepetov so punce omenile, da delajo 30-dnevnico v priprošnjo svetemu Jožefu. Dodale so, da je res močna in da je sveti Jožef vrhunski priprošnjik za karkoli gospodarskega, pa tudi za kakšne reči izven tega področja.

Ker sem si obupno želela sprememb na gospodarskem in še kakšnem področju, sva se z eno od prijateljic 30-dnevnice lotili še sami. Po tem, ko sva se zlagoma navadili na besedilo rahlo starinske serije molitev in je preteklo 30 dni, se je najprej zdelo, da ne bo nič. Da molitev ni izmenjava dobrin za 30 dni glasnega branja, nama je bilo seveda jasno, a upanje, da se bo vsak čas zgodilo nekaj velikega, je bilo vseeno prisotno. Ker so nekatere reči tako velike, da sveti Jožef potrebuje več časa, da jih premakne, je kakšen mesec ali dva po koncu 30-dnevnice do mene prišla novica, da bo kmalu na voljo stanovanje za najem, ki bi bilo mojim finančnim zmožnostim dosegljivo in bi se lahko počasi začela postavljati na lastne noge.

Pa novi stanovanjski in finančni sadovi

Zame sveti Jožef ostaja priljubljen priprošnjik in svetel zgled, kako ljubiti, zaupati in slediti Njemu, ki spretno vodi niti našega življenja.

Malo kasneje v poletju sem dobila klic, ki mi je ponujal začasno delo. S skrajšanim obsegom ur dela je nekako zadoščalo za sprotne potrebe. Prisililo me je k ponovni aktivnosti telesa in možganov, ki je bila do takrat zgolj občasna in me je kljub veliko stiskam, ki sem jih doživljala v pogostih stresnih situacijah, ohranjalo budno.

Ker se na lastno pest iz izkušenj zagotovo ne bi prijavila na to delovno mesto, sem čutila, da je kljub vsem težkim situacijam za menoj Božja roka, ki me je postavila tja. Včasih me je celo držala, da ne bi zbežala, kar je moja pogosta taktika. Po vseh notranjih bojih in še nekaj 30-dnevnicah v priprošnjo svetemu Jožefu, je mene in delovno okolje Božje delovanje prekvasilo do te mere, da imam danes službo, v katero se zjutraj odpravim z veseljem in z občutkom, da sem del nečesa večjega. Poleg tega še z dvema sostanovalkama živim v stanovanju, ki nam ga je za že drugo selitev v dveh letih sveti Jožef našel na polovici ene od omenjenih 30-dnevnic ter nam za povrh dal super sosedo.

In spremembe srca …

Še posebej močno duhovno pomoč svetega Jožefa pa sem čutila v situaciji, ko sem se morala posloviti od vloge, od katere sem se kljub marsikakšnemu nesporazumu in nesoglasju težko ločila, ker so mi ljudje, za katere sem bila odgovorna, prirasli k srcu kot bratje in sestre.

Svetega Jožefa sem prosila za prave besede, da sem se v danem trenutku lahko poslovila v notranji umirjenosti, brez požiganja mostov in kazanja s prstom na nepravičnost, ki sem jo občutila. Pomagal mi je sprejeti, da si mesta služenja ne morem izbirati sama, ampak mi ga Bog podarja glede na to, kakšno zemljo potrebujem za rast.

Ob misli na Jožefovo življenje, na njegovo redkobesednost, srčnost in pogum, s katerimi je sprejel korenite Božje posege v svojem življenju, se v meni utrjuje prepričanje, da so gospodarski izzivi za svetega Jožefa igrače v primerjavi s spremembami srca, do kakršnih mi je do sedaj že pomagal.

Zame ostaja priljubljen priprošnjik in svetel zgled, kako ljubiti, zaupati in slediti Njemu, ki spretno vodi niti našega življenja, da se med sabo ne zatikajo v gordijskih vozlih, ampak prepletajo v lepi pletenini.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.