Kaj si najstniki želimo od staršev?

Vir: Shuttterstock

V zgodnjem otroštvu otroci zelo radi spontano in iskreno izražajo ljubezen ter naklonjenost svojim staršem, prav tako pa to radi občutijo tudi sami. Ko se v najstniških letih začne spreminjati ne le telo, temveč tudi razmišljanje vsakega odraščajočega, se dojemanje in izkazovanje ljubezni lahko precej spremenita. To ne pomeni, da najstniki ne potrebujemo več toplega objema in besede potrditve, vendar včasih tega ne želimo ali pa ne upamo priznati. Vseeno pa si želimo, da bi bili razumljeni in bi starši razumeli naše potrebe. Kaj torej potrebujemo?

Uveljavljanje

Potrudite se razumeti najstnike, ki velikokrat tudi sami ne zmoremo razumeti sebe.

Močna težnja in potreba vsakega posameznika je uveljavljanje. Vsak na svoj način se trudimo uveljaviti in s tem pokazati svojo moč, sposobnost in zrelost. To je lahko na področju znanja, športa, podjetništva, glasbe ali česarkoli drugega. S tem, ko pokažemo svoje dosežke, se pokažemo močne in sposobne, a hkrati ranljive. V upanju na pozitiven odziv se bojimo kritike ali neopaženosti. Čeprav se odraslim morda nek dosežek ne zdi nič posebnega, morda celo samoumeven, to v očeh najstnika deluje drugače. Zaradi stisk, s katerimi se soočamo, so ti, četudi majhni, dosežki ključnega pomena za motivacijo pri naslednjih izzivih. Kadar nekaj naredimo dobro, želimo to slišati, saj nas to spodbudi, da se trudimo v tej smeri naprej. Kadar pa ga kaj polomimo, je prav tako pomembno, da dobimo konstruktivno kritiko, ki nam da širši pogled za osebnostno rast in nadaljnje izzive.

Razumevanje nerazumljenega

Vsi, ki ste starši, razumete, da je popolno razumevanje najstnika (skoraj) nemogoče. V odraščajočih glavah divja vihar, ki ga velikokrat ne znamo in ne zmoremo krotiti. Vsak zase se trudi, včasih to uspe bolj, drugič manj. Zato vam, dragi starši, polagam na srce; potrudite se razumeti najstnike, ki velikokrat tudi sami ne zmoremo razumeti sebe in zato ne znamo podati jasne razlage ali odgovora, kaj se dogaja.

Trudimo se, odraščamo in raziskujemo svet. Včasih že vključno z vami mislimo, da je najstništvo mimo, poznamo delovanje sveta in razumemo sami sebe, pa se pojavi še kakšen vihar, ki razblini te sanje. Ampak osebnostna rast in odraščanje se ne končata. Iz dneva v dan napredujemo in se podajamo odgovorni odraslosti naproti.

(Neopazna) pomoč

Ker se pred vrstniki in starši želimo pokazati odrasle, velikokrat nočemo prositi za pomoč, četudi jo potrebujemo. Velikokrat pa ta klic na pomoč zamaskiramo, da ga ne bi prepoznali. Dragi starši, če začutite nemoč, nerazumevanje ali kakršnokoli drugo vprašanje pri vašem otroku, prosim vas, pomagajte in podajte odgovor na način, da najstniku ne daste občutka nemoči. Tudi vi lahko zamaskirano pomagate in podate odgovor tako, da v najstniku ostane občutek starševske topline, ki mu pomaga in ga hkrati ne nadomešča.

Občutek ljubezni

Veliko najstnikov pred družbo ne želi priznati, kaj šele pokazati ljubezni do staršev. Kaj lahko drugega rečem kot, da gre za odraščanje. Zopet se lahko navežem na občutek zrelosti in samostojnosti, a to še zdaleč ne pomeni, da si ne želimo starševske ljubezni. Morda res nekateri ne želijo več toliko objemanja in podobnega, ampak vsaj kakšna beseda (ki jo bomo najstniki vsaj na videz vzeli kot nepotrebno in nerodno), pa vseeno dobro dene odraščajočemu srcu in mislim.

Nagovarjajo me misli francoskega pesnika, ki je pomen in hkrati bistvo vzgoje ponazoril zelo preprosto:

Pridite do roba, je rekel.

Rekli so: Strah nas je.

Pridite do roba, je rekel.

Prišli so.

Potisnil jih je.

In so vzleteli.

(Guillaume Apollinaire)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.