Negovalka v domu za umirajoče je zapisala stvari, ki jih ljudje na smrtni postelji najpogosteje obžalujejo. 5 najpogostejših je …
Bronnie Ware je avstralska medicinska sestra, ki že več let deluje v paliativni negi, z bolniki v zadnjih 12 tednih njihovega življenja. Njihova razkritja iz tega časa je zapisovala na blogu, ki je bil deležen tolikšnega zanimanja, da jih je nazadnje zbrala v knjigi: 5 glavnih stvari, ki jih obžalujejo umirajoči.
Wareova piše, da ob koncu življenja ljudje običajno dobijo neverjetno jasnost uvida v stvari in da se iz njihove modrosti lahko veliko naučimo. »Ko sem jim spraševala o tem, ali karkoli obžalujejo, so vedno prihajale na dan ene in iste stvari.«
1. Želim si, da bi imel pogum, da bi živel v skladu s tem, kar v resnici sem, in ne tako, kot so drugi pričakovali od mene.
To je bilo najpogostejše obžalovanje. Ko se ljudje zavejo, da je njihovega življenja že skoraj konec in z jasnostjo gledajo nazaj, z lahkoto vidijo, koliko sanj je ostalo neuresničenih. Večina ni sledila niti polovici svojih sanj in morajo umreti z zavedanjem, da je tako zaradi odločitev, ki so jih sprejeli ali pa ne. Zelo redki se zavedajo, kakšno svobodo prinaša zdravje, še preden ga izgubijo.
2. Želim si, da ne bi toliko delal.
To sem slišala od čisto vsakega moškega, ki sem ga negovala. Zamudili so otroštvo in mladost svojih otrok in družbo svoje žene. Tudi ženske so to omenjale, ampak večina starejših žensk ni bilo nikoli zaposlenih. Prav vsi moški pa so globoko obžalovali, da so toliko svojega življenja pustili v službenem delu.
3. Želim si, da bi imel pogum, da bi izrazil svoja čustva.
Mnogi ljudje so tlačili svoja čustva, da bi živeli v miru z drugimi. Rezultat tega pa je bilo zgolj povprečno bivanje brez izpolnjenja lastnega potenciala. Mnogim so se iz grenkobe in zamer, ki so jih nosili, razvile bolezni.
4. Želim si, da bi bil več v stiku s svojimi prijatelji.
Pogosto se do tednov umiranja niso povsem zavedali resnične vrednosti starih prijateljev, potem pa smo jih kar težko izsledili. Mnogi so bili tako zaposleni s svojimi življenji, da so pustili, da so dragocena prijateljstva z leti razvodenela. Toliko je bilo obžalovanj, da svojim prijateljem niso posvetili časa in truda, ki bi ju zaslužili. Vsakdo pogreša prijatelje, ko umira.
5. Želim si, da bi si dopustil biti srečnejši.
To je presenetljivo pogosto. Mnogi se vse do konca življenja niso zavedli tega, da je sreča odločitev. Obtičali so v nekih starih vzorcih in navadah. Tako imenovano udobje utečenosti se je prikradlo v njihova čustva in življenja. Iz strahu pred spremembami so se pred drugimi in pred seboj raje pretvarjali, da so zadovoljni, čeprav so globoko v sebi hrepeneli po bolj pristnem smehu in sproščeni razigranosti.
Kaj pa bi v tem trenutku obžalovali vi in kaj lahko, preden umrete, še zastavite drugače?
Vir: guardian.co.uk