Je sploh mogoče vztrajati pri (novoletnih) zaobljubah?

Ni si težko ob novem letu zastaviti ciljev, malce težje je z njimi začeti, zares težko pa je pri njih vztrajati. Ali je sploh mogoče?

Število ljudi, ki si ob novem letu zastavijo posebne cilj, t. i. novoletne zaobljube, sicer po ameriških statistikah že vrsto let upada. Medtem, ko so jih je leta 1985 zastavila več kot polovica ljudi, si jih je pred dvema letoma 42 %, letos pa po raziskavi TV mreže CBS le še 32 % Američanov.

Razlogov za ta upad je več, verjetno pa je med njimi tudi ta, da nam neuspehi iz prejšnjih let jemljejo poguma, da bi poskusili znova. Realno zastavljani cilji in dobro načrtovanje sta zato ključnega pomena.

Novoletne zaobljube lahko naredijo celo več škode kot koristi, pravi Amy Cuddy, socialna psihologinja s Harvarda v Huffington postu. Kot nadalje pojasnjuje, si pogosto zastavimo povsem nerazumne cilje v absolutnih kategorijah, ob njih doživljamo negativne občutke, motivacija pa nam ob neuspehih povsem upade. Na koncu vse skupaj rušilno vpliva na našo samopodobo.

Že leta 1985 se je skupina psihologov z univerze v Scrantonu lotila preučevanja novoletnih zaobljub. Po decembrski odločitvi so ljudi spremljali dve leti in ugotovili naslednje: najpogosteje so se odločali za hujšanje (38 %), za prenehanje s kajenjem(30 %), za izboljšanje odnosov (5 %), za manj pitja alkohola (2%) in za več varčevanja (2 %). Po enem tednu jih je vztrajalo 77 %, po enem mesecu 55 %, po pol leta 40 % in po dveh letih le še 19 %.

A kaj je tisto, kar uspešne loči od tistih, ki obupajo po 14 dneh? Izsledki na področju nevroznanosti, motivacije in navad nam danes omogočajo, da vse skupaj bolje razumemo in se lažje izognemo nekaterim pastem. Kako torej zastaviti in se držati zastavljenega, da nam bo uspelo?

1. Povežite svoje cilje z nečim, kar vam zares veliko pomeni

Pri svojih namenih boste veliko lažje vztrajali, če bodo ti za vas zares pomembni, zanimivi in vam bodo v veselje. To se zgodi, kadar svoje cilje povežete s svojimi najglobljimi vrednotami in hrepenenji.

Zakaj v resnici želiš shujšati? Zaradi izboljšane samopodobe, ker se želiš bolje počutiti, biti bolj aktiven? Stanfordska psihologinja Kelly McGonigal na ideas.ted.com svetuje, da najprej v miru razmislimo, kaj si še želimo v življenju doživeti in izpolniti in kaj nam to morda preprečuje.

Ko izberemo nek cilj, se moramo vprašati, zakaj si tega zares želimo, in to kar trikrat zaporedoma. »Če recimo želiš prenehati s kajenjem, se vprašaj, zakaj hočeš prenehati. Če je tvoj odgovor, da zaradi boljšega zdravja, se vprašaj, zakaj ti je boljše zdravje pomembno. Če je tvoj odgovor to, da si želiš boljšega zdravja, da bi živel dovolj dolgo, da bi lahko videl svoje vnuke, se nadalje vprašaj, zakaj se ti zdi pomembno, da srečaš svoje vnuke.« Na ta način po besedah McGonigalove prideš do nečesa, kar ti je zares pomembno in kar te bo držalo pokonci, ko bo zasledovanje cilja težko.

2. Svoje cilje zastavite in ubesedite kot pozitivne cilje

Morda presenetljivo, a zelo pomembno je, kako svoj cilj ubesedite. Osredotočite se na to, kaj želite,  da to v vaše življenje (dobrega) prinese, namesto na to, čemu (slabemu) se želite izogniti. »V osnovi gre za kemijo v možganih,« pojasnjuje McGonigalova. »Vsakršno izogibanje sproži sistem za zaviranje, medtem kot pozitivni cilji sprožijo motivacijo približevanja in nagrajevanja.« Razmišljajte raje, kaj želite pri sebi ali v odnosu do drugih okrepiti, izboljšati, doprinesti, obogatiti.

3. Razbijte svoj končni cilj na več krajših etap

Dolgoročnih ciljev ni mogoče doseči v enem zamahu. Ni se dobro preveč osredotočati na končni cilj, ampak namesto tega na proces, ki do njega vodi. Potrebno je končni cilj razdelati in si zastaviti manjše naloge, podcilje, etape. McGonigalova poudarja, da so lahko koraki zelo zelo majhni, saj majhne spremembe tlakujejo pot do velikih sprememb. »Vprašajte se, kaj je najmanjša stvar, ki jo lahko storite v tistem dnevu in ki vam lahko pomaga pri doseganju cilja.

Doseganje manjših ciljev človeku vlije občutek, da napreduje in da zmore. Tudi zato je primerno in potrebno praznovati tudi ob izpolnjenih manjših ciljih.

4. Vmesni cilji naj bodo specifični in osredotočeni na zdaj

Najtežje je običajno začeti, ravno zato je pomembno, da so manjši cilji postavljeni zelo konkretno in imajo zelo kratek časovni rok. Če vzamemo za primer hujšanje, če je končni cilj shujšati 7 kilogramov v pol leta, je sicer primeren vmesni cilj »ta teden bom shujšal pol kilograma«, še boljši pa je »danes bom zaužil 2000 kalorij manj«.

5. Seznanite druge s svojimi specifičnimi cilji

Če bodo vaši domači, vaši prijatelji in vaši sodelavci vedeli, za kaj si prizadevate, vam bo bolj verjetno uspelo. A raziskave kažejo, da to deluje samo v primeru, če so vaši cilji preverljivi. Zaveza, ki jo izrečeš pred drugimi te zavezuje bolj. Poleg tega se v trenutkih stiske lahko na nekoga obrneš.

6. Začnite znova, če vam kdaj spodleti

Trenutki neuspeha so skoraj neizogibni, vendar zaradi njih nikakor ne smemo opustiti končnega cilja. S tem bi samo sledili prvemu instinktivnemu impulzu, svari McGonigalova. Zato pa svetuje, da se že vnaprej pripravimo tudi na morebitne neuspehe. Ob načrtovanju je zato dobro razmisliti tudi o tem, kje je največja verjetnost, da bomo padli, in pripraviti “scenarij” za to situacijio.

Če se zgodi, da pademo, pa se je potrebno najprej spomniti na to, zakaj nam je končni cilj tako pomemben. To nam lahko povrne motivacijo za vztrajanje.

Nov začetek je pomemben!

Čeprav vse skupaj ni preprosto, pa si je ob novem letu (ali kaki drugi prelomnici, nenazadnje je tudi vsaka spoved priložnost za nov začetek, ki mu ni para) vendarle vredno zastaviti jasne cilje. Po raziskavah dr. Katherine Milkman vsaka priložnost, ki predstavlja nek nov začetek (začetek tedna, meseca, čas po dopustu ipd.), podvoji človekova prizadevanja.

In ljudje, ki si zastavijo jasne cilje, imajo po raziskavah z Univerze v Scrantonu, 10-krat večjo možnost, da jim uspe, od tisti, ki svojih ciljev ne zastavijo tako eksplicitno.

Vernim pa še dodaten vir moči za spremembe prinaša zaupanje in izročanje Bogu – pa naj ge za male in velike uspehe ali pa za stiske in padce, iz katerih se je v veri, zaupanju in zavesti o ljubljenosti lažje pobrati.

Vir: ideas.ted.com, qz.com 

Foto: shutterstock