Vir: ShutterstockJe res, da kontracepcijskih tablet ne jemljejo le tiste ženske, ki so tako nazadnjaške, da si ne upajo razmišljati s svojo glavo? V resnici je ravno obratno – o kontracepcijskih tabletah bi se morala spraševati vsaka sodobna in razumna ženska. Teološke razlage sploh niso bistvene, da lahko kontracepcijske tablete uvrstimo v kategorijo »Ne, hvala«. Ne glede na naše nazorsko ali versko prepričanje.
Prepričanje, da so kontracepcijske tablete nujno potrebne, če želimo uživati v spolnosti, se mi zdi vse bolj zastarelo. V Sloveniji imajo predvsem »naravne metode« še vedno (neupravičen) sloves nezanesljivih in nazadnjaških. Medtem se je sodobnih metod NND, ki ne posegajo v žensko telo, ponekod v tujini že mogoče naučiti v okviru uradnih zdravstvenih ustanov, ki vse bolj prepoznavajo njihove prednosti. V Nemčiji tečaje npr. organizirajo v zdravstvenih domovih, kjer se jih ne udeležujejo le katoliški in muslimanski pari, ampak tudi številne ženske, ki si želijo spoznati delovanje svojega telesa ter prenehati škodovati sebi in okolju. Razlogi, da jih vse več išče alternativo kontracepcijskim tabletam, so tako enostavni, da v resnici preseneča, zakaj ni takšnih žensk še več.
1. Kontracepcijske tablete zmanjšujejo ženski libido
Kot pronicljivo ugotavlja seksologinja Thérèse Hargot, naj bi nam hormonske tablete omogočile brezskrbno uživanje v spolnosti. A paradoks je, da te iste tablete pri številnih ženskah zmanjšujejo spolno željo, vzburjenje in užitek med samim spolnim aktom. To pomeni, da si večina uporabnic kontracepcijskih tablet fizično manj želi spolnosti. Le kdo bi si želel kaj takšnega?
2. Zdravila za zdrave ženske?
Zakaj bi zdravila predpisovali ženskam, ki so zdrave – pravzaprav tako zdrave, da lahko zanosijo? Vsako zdravilo ima stranske učinke in vpliva na telo. Dolgotrajno jemanje tablet lahko povzroči zdravstvene težave pri ženskah, ki so v osnovi zdrave.
3. Hormonska kontracepcija škoduje okolju
Smešno je, da je v 21. stoletju vse breme kontracepcije še vedno na ženskah. Stranski učinki, upad spolne želje, skrb za redno jemanje … Ne le škoduje, vse več znanstvenikov opozarja, da je drastični upad moške plodnosti verjetno povezan z visoko koncentracijo ženskih hormonov v pitni vodi. V zadnjih štiridesetih letih se je število semenčic pri moških v razvitem svetu zmanjšalo za več kot polovico, trend pa se še nadaljuje. Žensko telo z urinom izloča umetne ženske hormone, ki se ne razgradijo, ampak pristanejo v vodi. In katastrofa neznanih razsežnosti je tu.
Lahko hormonsko kontracepcijo mirne vesti uporablja katera koli ženska, ki ločuje odpadke in se trudi zmanjšati svoj vpliv na okolje? Lahko prevzamemo odgovornost, da naši otroci morda ne bodo mogli zanositi?
4. Želimo biti odvisni od farmacevtske industrije?
Zaradi tablet naj bi bili »svobodni«, a v resnici smo odvisni od farmacevtske industrije. Njen osnovni cilj seveda ni dobrobit žensk, ampak čim večji zaslužek. Milijoni žensk, ki redno jemljejo kontracepcijske tablete, so za korporacije bistveno večji vir dohodkov od vseh antibiotikov in cepiv skupaj! Si ob bajnih zaslužkih res lahko domišljamo, da nam farmacevtska industrija ne bo poskušala čim bolj prikriti negativnih posledic jemanja tabletk?
5. Več spolno prenesljivih bolezni in nezvestobe
Zaradi »varnosti«, ki naj bi jo nudile kontracepcijske tablete, se vse več ljudi obnaša promiskuitetno, zaradi česar narašča število spolno prenosljivih bolezni, predvsem klamidije, gonoreje in trihomoniaze, za katerimi se dnevno okuži več kot milijon ljudi, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija. Druga posledica sodobne »instant kontracepcije« pa je vse več nezvestobe in normalizacija »odprtih razmerij«. Tudi če imamo sami drugačne vrednote, svojim otrokom predajamo družbo, kjer je vse težje najti resnega in zvestega partnerja.
6. Vse posledice kontracepcije so še vedno na ženskah
Smešno je, da je v 21. stoletju vse breme kontracepcije še vedno na ženskah. Stranski učinki, upad spolne želje, skrb za redno jemanje … Tudi če se kaj »zalomi«, moškemu ni treba prevzeti odgovornosti, češ: »Kako si pa poskrbela za zaščito?!« Takšen odnos družbe do ženskega telesa enostavno ni več sprejemljiv. Je prišel čas, da kot družba razmislimo o alternativah?
