Mirjam Gajšek, FertilityCare svetovalka: »Paru nikoli ne svetujem, naj se preprosto odpove spolnim odnosom«

Foto: Canva

Če na metode naravnega načrtovanja gledate malo postrani, morda menite, da niso zanesljive, da pomenijo, da se boste morali spolnim odnosom v velikem delu življenja odpovedati in podobno, potem je ta intervju prav za vas.

V njem namreč na kar nekaj dilem glede naravnega načrtovanja družine predvsem po metodi FertilityCare jasno in odkrito spregovori Mirjam Gajšek, FertilityCare svetovalka, ki v sklopu slovenskega centra za učenje te metode naravnega načrtovanja družine (NND) svoje ženske in pare uči te metode ter jim je za vsa vprašanja in dileme na voljo tudi kadarkoli po koncu učenja metode. Prepričana je, da so metode naravnega načrtovanja družine tisto, kar najbolj spoštuje naravo ženske plodnosti in žensko samo.

Zakaj je hormonska kontracepcija za žensko slaba?

Najprej se mi v odgovor poraja vprašanje, ali je hormonska kontracepcija za žensko sploh dobra. Glavni namen hormonske kontracepcije opiše besedna zveza sama – »contra conceptio« – se pravi preprečevanje zanositve preko vplivanja na fiziološke hormonske procese v telesu. Ker pa hormonski sistem deluje pravzaprav na celotno telo, tudi kontracepcija deluje enako. Z namenom, da bi preprečili eno funkcijo telesa – plodnost – vplivamo na veliko drugih funkcij. Hormonska kontracepcija zavre naravno, fiziološko, ciklično delovanje hormonov, ki omogočajo plodnost ženske, hkrati pa lahko negativno vpliva še na druge sisteme, ki so pod vplivom teh hormonov; na primer čustvovanje, spanje, raven energije, prebavo, apetit, počutje, kot stranski učinek pa celo poveča tveganje za nekatere potencialno življenje ogrožujoče zaplete (npr. krvne strdke). Pri zdravilih tehtamo med dobrobitjo zdravila za zdravljenje bolezni in neželenimi učinki. A plodnost ni bolezen, je normalna funkcija telesa. Tako je njeno preprečevanje “dobrobit” le z vidika, da se lahko spolnosti poslužujemo kadarkoli in ob tem kolikor je le mogoče zmanjšamo možnost zanositve, z drugih vidikov pa ne. Neredko se hormonska kontracepcija predpiše tudi zaradi težav s ciklusom (neredni ciklusi, bolečine, PMS, PCOS …), vendar pa je treba vedeti, da je to na nek način zgolj zdravljenje simptomov, ki pa lahko dolgoročno še poslabša možnost vzpostavitve zdravih ciklusov in normalne plodnosti, ko bi si tega sicer želeli. Takih težav se je treba lotiti celostno in najprej pri njihovem vzroku.

Je naravno načrtovanje družine (NND) stvar ideologije, morale ali skrbi zase?

Lahko je karkoli od tega, lahko tudi vse troje hkrati. Je pa opazna razlika v motivaciji, načinu pristopa in pričakovanjih para glede na to, zakaj se odloči za uporabo NND. Par/oseba, ki pristopa z vidika morale, bo morda imel manj potrebe po znanstveno utemeljenih informacijah, bolj pa bo iskal psihološko noto in želel stalno utemeljevati, zakaj je nek pristop k plodnosti in uravnavanju rojstev bolj ali manj sporen. Tisti, ki prihaja iz odkrite radovednosti o telesu in želi razpoznati svoje telesne znake, narediti nekaj za zdravje, biti bolj v stiku s tem, kar se mu dogaja, lahko čuti veliko več motivacije za učenje metode in prek nje tudi dobi odgovore na svoja vprašanja, moralni vidik pa mu je zgolj še dodaten plus. Ima pa večina klientov več razlogov.

Ker hormonski sistem deluje na celotno telo, tudi kontracepcija deluje enako. Z namenom, da bi preprečili eno funkcijo telesa – plodnost – vplivamo na veliko drugih funkcij.

Kako zanesljivo je naravno načrtovanje družine? Je bolj učinkovito pri načrtovanju nosečnosti kot pri izogibanju nosečnosti?

Statistično, glede na raziskave, narejene na veliki populaciji uporabnikov, gre pri izogibanju zanositvi za zanesljivost, primerljivo z oralnimi kontraceptivi. Pri izogibanju zanositvi je efektivnost metode FertilityCare pri najboljši možni uporabi (t.i. »perfect use«) 99,5 %, uporabna zanesljivost (pri upoštevanju človeškega faktorja pri dejanski uporabi) pa je 96,8 %. Glede načrtovanja nosečnosti in zanostive za uporabo metode FertilityCare velja, da pri normalni plodnosti uspešno zanosi do 98 % parov v 6 mesecih uporabe metode – ko ima torej par redne spolne odnose v dneh, ki se smatrajo za plodne. Koncept NND je torej drugačen od koncepta kontracepcije, saj zajema tako izogibanje zanositvi kot trud v smeri zanositve. Naravna metoda nudi vpogled v plodnost, odločitev para pa je, ali jo bo uporabljal za zanositev ali za izogibanje zanositvi. Tako ni treba opustiti metode, da bi bila možna zanositev, kot to načeloma velja pri oralni kontracepciji.

Kdaj priporočaš, da ženska začne opazovati sluz (pri FertilityCare metodi)? Katere druge koristi poleg načrtovanja družine ima še NND? Zakaj naj denimo svoj cikel spremlja samska ženska?

Metoda FertilityCare je zastavljena tako, da ženska lahko začne z opazovanjem sluzi takoj, ko dobi prvo menstruacijo. Čeprav bi opazovanje vse od začetka nudilo dragocen vpogled v telo, pa se večina takrat zanj še ne odloči. Vemo tudi, da se na začetku redni ciklusi šele vzpostavljajo in da gre tu za deklice v osnovni šoli, ki se jim naenkrat dogaja kup telesnih sprememb. Navadno je za začetek opazovanja potreben dodaten motivator. To so lahko na primer težave s ciklusom. Če se pri nekem dekletu v treh letih od prve menstruacije ciklusi ne vzpostavijo ali ima ob tem težave, je gotovo še bolj smiselno začeti opazovati in ukrepati prej, kot če ima dekle »šolske cikle«, se dobro počuti in nima s tem nobenih problemov. Navadno je glavni motivator za začetek opazovanja želja ženske ali para po naravnem načrtovanju družine, vse pogosteje pa vstopajo v učenje tudi pari, ki imajo težave z zanositvijo.

Pri zdravilih tehtamo med dobrobitjo zdravila za zdravljenje bolezni in neželenimi učinki. A plodnost ni bolezen, je normalna funkcija telesa.

Pri samski ženski gre lahko za željo po ozaveščenosti o lastnem telesu, vpogledu v to, kako telo deluje, hkrati pa ženska prejme tudi dodatne informacije o tem, zakaj je njeno počutje, kakršno je. Lahko ji spremljanje pomaga odkriti in ozavestiti tudi morebitne težave, na primer izrazite simptome predmenstrualnega sindroma, močne in boleče krvavitve, neobičajne izcedke, neredne cikluse in nenazadnje vpliv stresa ter sprememb v življenjskem slogu na telo. Spremljanje znakov plodnosti nam pravzaprav nudi vpogled v splošno zdravje ženske, saj so zdravi ciklusi eden od kazalnikov normalnega delovanja hormonskega sistema in s tem splošnega zdravja in stanja telesa.

Čeprav njegova intenziteta in vpliv od človeka do človeka variira, pa je eden najmočnejših človeških instinktov prav spolni. Kako to dejstvo vpliva na uporabo NND, ki v svojem bistvu sledi človekovi naravi in vsebuje predpostavko odprtosti do življenja? Kako se ženske v praksi soočajo z dejstvom, da so biološko najmanj dovzetne za spolnost ravno v neplodnih dneh?

Ženske in pari smo si med seboj različni in dejavnikov, ki vplivajo na spolno željo, je veliko. Menim, da ne moremo govoriti, da je čas okrog ženske ovulacije v obdobjih, ko par ne čuti odprtosti za novo življenje, »izgubljen čas«, ker se par odreče spolnim odnosom v dneh, ko naj bi si jih teoretično najbolj želel. Ta želja oz. potreba ni vse. Smo bitja odnosov in v odnosu se da narediti marsikaj, da gojimo spolno željo, željo po povezanosti in osrečujočo spolnost. Ko narava do tega ni nujno najbolj podporna in telo fiziološko ni toliko dovzetno za spolne dražljaje, je treba vložiti več truda v občutek povezanosti, spolno željo in strast. To preprosto pomeni, da se mora par, da vzpostavi in neguje spolno željo, v nekaterih obdobjih bolj potruditi. Prav tako se morata oba v paru bolj potruditi, da v času močne spolne želje in kljub njej skupne odločitve, da se v plodnih dneh vzdržita spolnih odnosov, preusmerita pozornost na druge vidike odnosa in si vseeno izkazujeta naklonjenost in nežnost na druge načine. Pričakovanje in želja po telesni bližini, ki se ob tem ustvari, je lahko zelo dobra podlaga za neplodne dneve, ki sledijo. Nekatere raziskave pa celo kažejo, da je povečana spolna želja v obdobju okrog ovulacije mit in da je veliko žensk bolj dovzetnih za nežnost v obdobju tik pred menstruacijo, med ali po njej, čeprav navzven morda tega ne pokažejo.

Kateri so po tvojih izkušnjah največji praktični izzivi, s katerimi se srečujejo pari pri uporabi metode FertilityCare? Kako se z njimi soočajo?

Sama nimam tako velikega vzorca uporabnikov, da bi lahko posploševala. Počasi opažam, da je pri parih še največji problem komunikacija. Velikokrat se izkaže, da par na svetovanju reče: »Glede tega se bova pa morala bolje pogovoriti.«.

Drugi praktični izzivi in vprašanja pa so v različnih življenjskih obdobjih različni in kolikor je parov, toliko je situacij ter izzivov. Zato se mi zdi res pozitivno, da lahko pristopam individualno, da lahko vsak par pride s svojim problemom in v dialogu z obema poiščemo rešitev.

Pri opazovanju oz. tehnični izvedbi metode kot take je redko kakšen nerešljiv problem. Še največji se pojavi, če učni proces ne steče ali se ne vzpostavi potrebno zaupanje. Na učenje in uporabo metode pa seveda vplivajo osebnostne lastnosti, način življenja, motivacija za uporabo metode, okoliščine … Ženska, ki že sicer težje drži rutino, ima na primer lahko težavo, da si opazovanj ne zapisuje redno. Še največ je morda takih konkretnih praktičnih izzivov pri parih, ki se začnejo metode učiti pred poroko, ko fant in dekle živita vsak posebej, imata še veliko dejavnosti, potovanj, menjavanja okolij. Lahko so to razni tabori ali potovanja v odročne kraje, ko je treba misliti že na to, da bo pri roki ustrezen toaletni papir za opazovanje sluzi.

Kasneje, ko je že več družinske dinamike, gre pa bolj za to, koliko medsebojne podpore par zmore, da denimo mož ženo spodbuja pri beleženju, pa da zaradi izzivov družinskega življenja in nepredvidljivosti ob otrocih vseeno zmoreta poiskati dovolj časa za pogovor, povezovanje, tudi spolnost.

Spremljanje znakov plodnosti nam nudi vpogled v splošno zdravje ženske, saj so zdravi ciklusi eden od kazalnikov normalnega delovanja hormonskega sistema in s tem splošnega zdravja in stanja telesa.

Kako živeti NND v mesecih po porodu, ob polnem dojenju, ginekoloških boleznih, perimenopavzi …?

Statistika zanesljivosti metode FertilityCare, o kateri sem že govorila, je zajela ženske v različnih obdobjih življenja skozi celotno reproduktivno dobo, tudi take z zgoraj omenjenimi izzivi. Uporabna zanesljivost torej velja za vsa obdobja, metodo je mogoče zanesljivo uporabljati v celotni rodni dobi. Je pa veliko odvisno od kvalitete vhodnih podatkov in samozavesti. Velikokrat ugotovimo, da klientka dobro beleži, iz cikla vidimo, da je veliko neplodnih dni, manjka pa samozavesti in morda tudi »škripa« pri komunikaciji. Posebej v teh obdobjih. Hkrati je treba vedeti, da so vsa ta zgoraj našteta obdobja že sama po sebi manj plodna, kar nam v teoriji malo pomaga, lahko pa hkrati zelo otežuje samozavestno uporabo, ker ni tistega klasičnega vzorca, ki ga je ženska navajena.

Kot svetovalka še nisem imela primera, ko ne bi uspeli odkriti težave in najti rešitve, ki bi konkretnemu paru v neki okoliščini pomagala. Nismo še prišli do situacije, ko bi par rekel »metoda ne funkcionira več« ali »ne da se rešiti«. Je pa res, da nekateri ob težavah pridejo, nekateri tudi ne. So tudi taki, ki obupajo in začnejo uporabljati druge metode. Ali pa so v stiski in se raje odpovedo spolnim odnosom. In to je škoda. Kot svetovalka paru nikoli ne rečem, naj se za daljše obdobje preprosto odpove spolnim odnosom. Ne obstaja namreč obdobje v življenju ženske – razen zaradi neke medicinske indikacije, kot je rizična nosečnost, bolezen, zdravljenje – ko metoda z dosledno uporabo ne bi odgovorila na potrebe para in bi se ta posledično moral za daljše obdobje odpovedati spolnim odnosom. Prej je razlog za stisko ta, da par ne išče informacij oz. se iz različnih razlogov ne loti reševanja problema. Sama bi parom svetovala, naj sprašujejo in izkoristijo svetovalko in njeno znanje do maksimuma.

Kaj svetuješ ženskam oz. parom, ki težko zanesljivo določijo plodne oz. neplodne dni svojega cikla? Kako pogoste so take situacije?

Večina dni v življenju ženske in posledično para je neplodnih. Večinoma pari po pravilih in konceptu metode tudi uspejo določiti plodne in neplodne dni. Velikokrat pa je težava pri samozavesti in se zatakne takrat, ko se mora par zanesti na svoja beleženja ter ni prepričan, ali si res lahko zaupa. Predvsem so tukaj v stiski ženske, ki čutijo, da so v določenih obdobjih bolj obremenjene, si težje zapomnijo vsa opazovanja, sproti zapisujejo ipd. Vidim pa tukaj ogromen plus, če par v to vstopa skupaj in ženska ne čuti vse odgovornosti na sebi – da je ona tista, ki bo »kriva«, če ni bila stoprocentna pri opazovanjih oziroma vsaj toliko, kot je bila na primer v obdobjih, ko še nista imela otrok ali sta bila bolj sproščena glede možnosti zanositve.

Večina dni v življenju ženske in posledično para je neplodnih.

Ena ključnih stvari pri uporabi metode, ki je stvar para, je tudi motivacija za uporabo. Dokler se par ne odloči zares, zakaj si želi uporabljati izključno naravno metodo, je tudi motivacija za uporabo temu primerno nižja, ker ženska ali par v ozadju premleva plan B. Takrat navadno vprašam, kaj je alternativa – ali bi šla v uporabo mehanske kontracepcije, tabletk … ? Navadno hitro pridemo do tega, da je alternativa teoretična, ne pa praktična. In takrat se v vedenju para nekaj spremeni, da oba najdeta voljo, čas in energijo za uporabo metode. Lahko se zgodi tudi to, da je en od para v nekem trenutku odprt za življenje, drugi pa ne in se tudi metoda temu primerno uporablja. Ko se s parom odkrito pogovorimo, lahko odgovorimo na vprašanje, kako naj metodo uporabljata, da bosta zadovoljna z njeno zanesljivostjo v posameznem obdobju življenja.

Mislim, da se kakšna taka negotova situacija pojavi pri skoraj vsakem paru ob dolgoročni uporabi metode, se pa pri tistih, ki iščejo rešitve, tudi hitro reši.

Pojdiva k enemu primeru. Denimo, da imaš pred seboj mamo treh majhnih otrok, ki čuti, da trenutno ne zmore odprtosti za še enega otroka, a ob nerednih ciklih po zadnjem porodu, številnih obveznostih, delu in boleznih v družini, ne uspe beležiti svojega cikla dovolj zanesljivo, da bi lahko določila neplodne dni. Kaj svetuješ taki klientki?

Težko odgovorim, ker bi prej postavila še veliko vprašanj; V kakšni situaciji sta v odnosu z možem? Kakšni so zadržki za uporabo pri enem ali drugem? Čuti dovolj podpore? Kaj vidi kot plan B? Treba je pogledati tudi tehnično uporabo in optimizacijo vhodnih podatkov: Zmore ženska sploh opazovati in zakaj ne, če je to problem? Zna prepoznati, kar vidi? Kakšno spodbudo potrebuje? Je problem samo pri zanesljivem beleženju? FertilityCare je združljiv s kakršnimkoli tempom življenja, ker na stranišče vsi hodimo, ni si treba vzeti vsak dan dodatne ure. Večji izziv pa je morda zapomniti in beležiti si, kar opazimo. Morda lahko beleženje prevzame mož? Jo lahko kako razbremeni, podpre?

V praksi velja, da kolikor je klientov, toliko je možnih odgovorov in rešitev. Prav zato se mi zdi individualen pristop do vsakega para veliko bogastvo svetovanj. Odgovornost klienta je, da izpostavi svoje težave, in odgovornost svetovalke je, da poskuša najti rešitev glede na svoje znanje, da si par lahko zaupa pri določanju plodnih in neplodnih dni. Če nekdo pri zdravniku ne bo povedal problema, ki ga pesti, ga zdravnik ne bo mogel nasloviti. Podobno je tukaj: če nekdo ne pride, ko ima problem, ga ne moremo rešiti. Zgoraj opisane situacije pa se je treba seveda lotiti po korakih in z veliko podpore.

Med katoliško populacijo vidim nekakšno meglo okrog naravnih metod v smislu: »naravne metode so pa vsaj plus en otrok« in podobno. A prav pred kratkim sem poslušala pričevanji dveh parov s popolnoma različnima življenjskima zgodbama, ki sta delila izkušnjo, kako sta uspela celotno reproduktivno dobo uporabljati naravne metode in to sploh ni pomenilo »otrok, kolikor jih Bog d,« (čeprav v pravem pomenu tega stavka to popolnoma drži, pa se ta fraza ponavadi uporablja za veliko število otrok z majhno starostno razliko ali celo slabšalno, ko hočemo povedati, da par ne regulira rojstev na noben način), ampak morda celo kakšnega manj, kot bi si želela. Tudi miselnost, da ko »zaključiva z otroki«, je pa konec sproščene spolnosti oziroma kakšna naravna metoda tako in tako ne pride več v poštev, je prisotna, a povsem napačna. Zdi se mi pomembno, da se vsak par zaveda, da je svetovalka na voljo ravno za vprašanja, dileme, težave in ni treba, da sam melješ, kaj in kako bi, kaj se da in kaj ne.

Med katoliško populacijo vidim nekakšno meglo okrog naravnih metod v smislu: »naravne metode so pa vsaj plus en otrok« in podobno.

Čeprav je opazovanje pri metodi FertilityCare predvsem na ženskih »ramenih«, pa si že dejala, da je pomembno, da par s to metodo NND živi skupaj. Kakšna je vloga moškega?

Vloga moškega je veliko večja kot bi si morda mislili. To, da pride na svetovanje skupaj z ženo, da se je pripravljen pogovarjati, spodbujati ženo pri opazovanju, beleženju … je neprecenljivo in bistveno pripomore k uspešni uporabi metode. Nekateri moški si želijo prevzeti še večji del, zato npr. sami zapisujejo v koledarček, lepijo nalepke, si zapišejo dileme in na svetovanjih prosijo za dodatna pojasnila, izpostavijo problem, ki se ženski morda zdi »brezvezen«. Če moški razume in spoštuje naravo svoje plodnosti in hkrati preko metode dobi vpogled v ciklično naravo plodnosti svoje izbranke, ki pa je podlaga tudi za njeno čustvovanje, spremenljivo doživljanje, nivo energije, ustvarjalnost in vse ostalo, imamo zelo dobro podlago za zanesljivo uporabo metode, boljše razumevanje v odnosu in vsestransko zadovoljstvo.

Kako dejstvo, da NND na spolnost gleda celostno, vpliva na odnos med partnerjema?

Pari, ki se pridejo učit FertilityCare metodo, so soočeni z dejstvom, da je treba sproti veliko več komunicirati. Morda se to sliši kot dodatno delo, a se dolgoročno vsekakor obrestuje in splača. Pri drugih metodah, ki bolj ozko ciljajo na plodnost, se pričakovanje nasloni na enega v paru; npr. da bo ženska dosledno jemala kontracepcijske tabletke ali moški pravilno uporabljal mehansko zaščito. V teh primerih odgovornost para kar malo zvodeni, ker imamo neko pričakovanje do metode kontracepcije. Pri NND pa je resnično treba skomunicirati – in ta komunikacija odnosu zelo težko škodi. Pogovor, ki se dotika zelo globoke in intimne izkušnje človeka oz. spolnosti kot močne sile, ki nas povezuje, je pogovor, ki se ga ne da speljati na površini. Ne da se odrezati vseh vidikov odnosa in se pogovarjati samo o spolnem odnosu.

Velikokrat pogovori o spolnosti, plodnosti in naravnih metodah odpirajo več drugih vidikov odnosa in pomagajo, da se par postopoma bolj ali manj intenzivno dotakne vseh področij zakona. Celostni pristop je velikokrat varovalka za odnos.

Vas o metodi FertilityCare zanima več?

Pridružite se nam na brezplačnem uvodnem srečanju. Preverite razpoložljive termine in prejmite odgovore na vprašanja ali pomisleke o metodi FertilityCare.

 

Metoda je primerna tako za pare, ki si želijo naravno načrtovati družino, kot za ženske (in pare), ki želijo vedeti več o ženskem ciklusu.

 

PRIJAVI(TA) SE