Ganljiva izpoved 10-letne begunke: »Odpuščam Islamski državi!«

Thumbnail

10-letna Mirjam je morala pred nasiljem Islamske države z družino bežati iz Iraka v Kurdistan. Po spletu je zaokrožil pretresljiv posnetek njenega odpuščanja tistim, ki so jo pregnali iz doma. Neverjetna izpoved globoke ljubezni in vere.

Otroško pričevanje o upanju in odpuščanju

Poleti 2014 je pred nasiljem Islamske države, zaradi katerega je bilo v Iraku ubitih, ugrabljenih ali pogrešanih na desettisoče ljudi, svoje domove zapustilo več kot milijon ljudi. Med njimi tudi številni kristjani, ki so zaradi svojega verskega prepričanja ena izmed prvih tarč džihadistov.

A včasih tudi z vojnega območja pride sporočilo upanja in ljubezni. Zgodba, ki jo je posnela otroška televizijska mreža Sat-7 Kids, je pretresla ljudi po vsem svetu, še posebej so jo posvojili preganjani kristjani s Srednjega Vzhoda.

Na posnetku 10-letna begunka Mirjam novinarju pripoveduje: »Doma smo imeli hišo in smo se zabavali, toda Bog tudi tukaj [v begunskem taborišču] skrbi za nas. Bog nas ima rad in ni dovolil, da bi nas džihadisti ubili.«

»Bog nima rad samo mene, ampak vse ljudi«

Na novinarjevo vprašanje, ali misli, da ima Bog rad tudi tiste, zaradi katerih je morala zbežati, Mirjam brez premisleka odgovori: »Rad jih ima, sovraži pa Satana.«

Novinar jo nato vpraša, kaj čuti do ljudi, ki so jo pregnali od doma. Mirjam odgovarja: »Ničesar jim ne bi storila. Prosila bom Boga, naj jim odpusti.« In na vprašanje, če jim tudi ona lahko odpusti – prepričan: »Ja!«

»Pomembno je, kar si želi Bog«

Ob vseh globokih besedah Mirjam ostaja preprosta deklica, ki se rada igra in pogreša svoje prijateljice. »Preden sem prišla sem, sem imela prijateljico. Ime ji je Sandra. Vse dneve sva preživljali skupaj. Zelo sva se imeli radi. Če sva bili druga do druge kdaj krivični, sva se vedno opravičili in si odpustili. Zelo rada me ima in tudi jaz jo imam rada. Upam, da jo bom nekega dne spet videla …«

Ko novinar izrazi upanje, da se bosta nekega dne obe vrnili domov, v hišo, ki bo še lepša od stare, Mirjam resno odvrne: »Če je to Božja volja … Ni pomembno to, kar si želimo mi, ampak kar želi Bog. On namreč ve, kaj je najboljše za nas.

Včasih jokam, ker smo zapustili dom, vendar nisem jezna na Boga. Zahvaljujem se mu, ker skrbi za nas. Čeprav tukaj trpimo, je poskrbel za nas. Jezus me nikoli ne bo zapustil.«

 

Mirjam z mlajšo sestro Zomord pred šolo v begunskem taborišču.

»Hvala, ker si me poslušal«

Na koncu pogovora se Mirjam novinarju zahvali, da jo je poslušal s srcem: »Želela sem, da ljudje vedo, kako se počutimo otroci tukaj.« Nato zapoje svojo najljubšo pesem, v kateri se pogovarja z Jezusom – pesem o novem dnevu in življenju, polnem ljubezni, ko se bo pridružila svojemu Gospodu.

»Jezus nam naroča, naj se ne bojimo!«

Potem ko je posnetek obkrožil svet, je intervju z Mirjam naredil tudi krščanski kanal CBN. V pogovoru Mirjam pravi: »V Svetem pismu Jezus pravi, naj se ne bojimo. Pravi tudi, naj odpuščamo drugim. Zato moramo odpuščati. Jezus je moj Oče in moj Stvarnik, nihče ni boljši od njega. Ko so nas džihadisti pregnali od doma, je bila z nami Njegova roka. On nas je rešil.«

Ko bo Mirjam odrasla, se želi pridružiti zdravnikom brez meja. Do takrat pa bere Sveto pismo, »ljubezensko zgodbo Boga do človeštva«.

»V molitvi prosim Boga, da bi se lahko vrnili domov in da bi Božji mir zavladal v vsem Iraku,« pravi Mirjam. »In da bi Bog odpustil Islamski državi.«

Viri: www.youtube.com, www.famillechretienne.fr, www1.cbn.com

Foto: journalchretien.net, banoosh.tv