Ekologija – posel za elito ali pristna skrb za okolje?

Foto: Canva

Dan zemlje me iz leta v leto spravlja v večjo, prav posebno stisko. Ne, nikoli se mi ni bilo težko odločati v smeri skrbi za planet. Vzgojena sem bila v skromnosti, tako da smo vse dobrine stokrat obrnili in znova in znova uporabili na najrazličnejše načine, še veliko preden je postala moderna beseda reciklaža. Oče in mama sta se za nakupe odločala tako, da sta delala kompromise med ugodno in kvalitetno. Izdelke, stroje, kose pohištva, oblačila, … smo praviloma uporabljali »do bridkega konca«. Doma smo imeli primerno temperaturo, a ne le zaradi tople peči in radiatorjev. Pozimi smo si znali obleči tudi volnene puloverje in nogavice. Od vedno smo skrbno premislili, kam se odpeljemo z avtomobilom (in kaj vse lahko spotoma opravimo s samo enim odhodom od doma) in kaj lahko opravimo peš ali s kolesom.

Nehajte že s to zeleno energijo, ker počasi že ptički čivkajo, da ima presneto malo z ekologijo, pa veliko z bančnimi računi tistih, ki so pri koritu.

Želim opazovati, občudovati in razumeti zakonitosti narave

Mama in oče sta imela velik čut za lepote narave in sta ga znala prenesti na naju s sestro. Ni šlo le za dih jemajoče sončne zahode in panoramske poglede z vrha gora. Vsak brsteč listek, vsak nov cvet, vsaka žival, vsak vonj in piš vetra, vonj pomladanske sveže obdelane zemlje …, v vsem sta znala najti lepoto in opozoriti nanjo z besedami in zgledom. Tudi moj izbor študija je izhajal iz občudovanja lepot narave in želje po tem, da bi o naravi vedela več in bolje razumela njene zakonitosti.

Živeti v skladu z zakoni in ritmi narave, mi je bilo položeno v zibelko.

Stvarnikovo delo je darilo nam, ljudem

In poleg vsega sem bila vzgojena tudi v katoliški družini. Kolikokrat me/se je oče vprašal, ko sva občudovala – karkoli že – »In to naj bi bil slučaj«? Zavedanje, da je vse okoli nas, vključno z nami, Stvarnikovo delo, naravi daje prav poseben pečat. Nič ni slučajno in vse je narejeno za nas, ljudi, krono stvarstva. Dobili smo z namenom, da bi nam pomagalo živeti in preživeti. Narava nas hrani na mnogoterih nivojih. Zdravi nas na področjih, ki jih sploh ne znamo ubesediti. Osrečuje nas, tolaži in nam daje neštete možnosti. Od vedno mi je bilo jasno, da sem stvarstvo dolžna spoštovati in čuvati kot najdragocenejša darila in zaklade.

Skrb in spoštovanje narave za vse, ne le za tiho večino

In potem so se pojavili okoljski aktivisti. Absolutno sem prepričana, da smo za stvarstvo dolžni skrbeti in ga ohranjati zdravega, čistega. Dolžni smo tudi opozarjati drug drugega in poskrbeti, da bo tudi družba vlagala v zdravo okolje z izbiranjem tehnologij in postopkov, ki bodo čim manj bremenili naravo. In zdaj pridemo do tistega, kar sem omenila na začetku, da me spravlja v stisko. Ko opazujem mnenjske in politične voditelje pri nas in po svetu, imam vedno znova in vedno bolj občutek, da so priporočila in omejitve, zakoni in omejitve namenjene enim, za druge pa ne veljajo. Nam bi prepovedali oz. zaukazali sto in eno stvar, sami pa bi živeli na veliki nogi in se prevažali z letalom od ene do druge destinacije, kjer bi s somišljeniki modrovali in na fini način grozili, vmes pa počitnikovali na dragih jahtah in preko družbenih omrežij in plačanih medijev delili nasvete in opozorila »plebsu« vsega sveta.

Ko opazujem mnenjske in politične voditelje pri nas in po svetu, imam vedno znova in vedno bolj občutek, da so priporočila in omejitve, zakoni in omejitve namenjene enim, za druge pa ne veljajo.

Hočete par idej, odločevalci?

Nehajte me sekirati z ločevanjem embalaže, če je ekološka vrečka plačljiva, navadna pa ne, če v trgovini praktično ne morem kupiti piškotov, ki ne bi bili v trojni embalaži, če nam zaradi vedno daljših službenih obveznosti jemljete prepotrebni čas za domačo pripravo hrane iz osnovnih sestavin, če imamo samo po Sloveniji v vsaki občini nekoliko drugačna priporočila kaj sodi v kateri zabojnik s smetmi. Nehajte mi razlagati, kako naj odvržem rabljena oblačila, če se trgovine z zanič tekstilom hitre mode odpirajo kot gobe po dežju in so vsi mediji polni reklam zanje. Dokler ekološka čistila ne bodo cenejša od navadnih, nikar ne računajte na to, da jih bo uporabljala večina, pa če še tako delate modo iz njih.

In ja, nehajte že s to zeleno energijo, ker počasi že ptički čivkajo, da ima presneto malo z ekologijo, pa veliko z bančnimi računi tistih, ki so pri koritu.

Ne delajmo si utvar, da se, če se na Dan zemlje po vsem svetu izpelje še toliko krasnih aktivnosti, zadeva kakorkoli reši. Če zavedanje in delovanje ne bo prišlo iz srčne kulture spoštovanja Stvarnikovega dela, bodo globalni rezultati enako trhli kot doslej.