Dojenčki so ustvarjeni za nošenje

Thumbnail

Starši, ki svoje otroke veliko nosijo, so marsikdaj deležni zaskrbljenih opozoril iz okolice, naj pazijo, da ne bodo otroka »preveč razvadili« ali pa škodili njegovemu razvoju. So te skrbi upravičene?

Vzemi me v naročje!

Čeprav se nošenje dojenčkov in majhnih otrok v za to namenjenih nosilkah (trakovi, slingi, mehke nosilke …), ki v nekaterih družinah celo nadomestijo uporabo otroškega vozička, počasi uveljavlja tudi pri nas, pa pri tem nikakor ne gre za nekakšno »modno muho«. Bolj nenavadno je, da smo na ta tako preprost in naraven način stika z dojenčki sploh kdaj pozabili. Dojenčki so tisočletja dolgo imeli svoj »dom« v naročjih staršev in še danes ga imajo v dveh tretjinah sveta – ne toliko zato, ker vozičkov ni na voljo, pač pa zato, ker to velja za nekaj povsem naravnega. Tako smo namreč ustvarjeni!

Dojenčki so tisočletja dolgo imeli svoj »dom« v naročjih staršev in še danes ga imajo v dveh tretjinah sveta.

Tudi v Svetem pismu lahko najdemo več podob nošenja otroka ob telesu kot znak ljubeče skrbi, s katero bo tudi Bog poskrbel za svoje izvoljeno ljudstvo, npr.: »… in boste sesali, v naročju vas bodo nosili, na kolenih ljubkovali« (Iz 66,12).

Nošenje otroka tesno ob materinem ali očetovem telesu je namreč veliko več kot le »način transporta«. Pravzaprav gre za izpolnjevanje ene od dojenčkovih temeljnih naravnih potreb (kakršna je recimo tudi potreba po sesanju), ki se kaže tako v oblikovanosti njegovega malega telesa kot tudi v številnih znakih, s katerimi nam sporoča svojo pristno željo in potrebo po »Vzemi me k sebi!«.

»Nošenčki« nočejo čakati v gnezdu

Po spoznanjih evolucijske biologije dojenčki sodijo med »nošenčke«(1), to je tip mladičev, ki so močno odvisni od staršev in se najbolje počutijo tesno ob njihovem telesu. V tem se razlikujejo od mladičev, ki že takoj po rojstvu samostojno sledijo staršem (npr. žrebički), ali mladičev, ki brez dokončno razvitih čutil ure dolgo čakajo na svoje starše skriti v gnezdih ali brlogih (npr. ptice, zajci). 

Čeprav so otroke sprva zmotno prištevali med mladiče, ki so sposobni dolgega čakanja v gnezdecih (posteljicah, sobicah, vozičkih), številni znaki kažejo drugače. Če dojenček ne zaznava staršev v svoji tesni bližini, se počuti zapuščenega in življenjsko ogroženega in ju skuša z glasnim jokom priklicati nazaj. Občutek varnosti mu vlije šele telesni stik, v katerem ga pomirjajo toplota in gibanje, zvok srca in vonj domačega mu telesa.

Spodbuja telesni razvoj

O ustvarjenosti za nošenje pričajo tudi številni telesni znaki(2): ko skušamo dvigniti otroka, ta refleksno pokrči in razširi svoje noge in se s tem pripravi na oprijem telesa; tudi prijemalni in Morojev refleks, navznoter obrnjene nogice (na O), naprej zasukana medenica in zaokrožena hrbtenica so naravnani k boljšemu oprijemu tega, ki nosi (optimalno na boku).

Če dojenček ne zaznava staršev v svoji tesni bližini, se počuti zapuščenega in življenjsko ogroženega.

Takšen položaj tudi najbolj podpira zdrav razvoj kolkov in skladno rast lobanje (ki jo dolgotrajno ležanje na podlagi lahko celo deformira), pa tudi splošen gibalni razvoj(3). Premikanje v vse smeri stimulira otrokov čut za ravnotežje, stik s telesom pa njegove kožne receptorje, ob čemer se razvija občutek za lastno telo(4). Premiki ob nošenju tudi nežno masirajo otrokov trebušček ter spodbujajo in lajšajo njegov prebavo.

Ob pravilnem nošenju je skrb, da bi s tem škodili zdravemu razvoju otrokove hrbtenice, odveč. Dr. Evelin Kirkilionis(5) je v longitudinalni študiji med 192 nošenimi otroki ugotovila, da ni nikakršne povezave med nošenjem (tudi dolgotrajnim, npr. 6 ur dnevno) dojenčkov v pokončnem položaju in okvarami hrbtenice, ki bi se pokazale kasneje v razvoju.

Varno kukanje v svet

Iz varnega naročja staršev otrok že od malega dalje tudi najlaže spoznava svet. Ker se počuti varno, umirjeno vsrkava vtise iz okolice, ko ga to zgodnje učenje utrudi ali je dražljajev preveč, pa se preprosto obrne k telesu, vgnezdi in zaspi(6). Iz višine naročja otrok tudi veliko bolje vidi svet kot iz ležečega položaja v vozičku ali posteljici, poleg tega lahko z zanimanjem opazuje in spoznava mnoga opravila odraslih, ki jih ti zmorejo tudi z otrokom ob sebi. Posebno pomembno pa je, da je iz naročja otrok priča komunikaciji med odraslimi na višini, kjer se ta dogaja – otrok lahko opazuje oči, ustnice in obrazno mimiko odraslih ter je ob tem pogosteje tudi sam nagovorjen.

Krepi vez s starši

Nošenje je odličen način, kako lahko tudi oče vzpostavi zelo močno intimno vez s svojim otrokom.To obilje telesnega stika z otrokom pa pomembno vpliva tudi na starše in krepi njihovo vez z otrokom. V eni od raziskav (Anisfeld, 1990) so ugotovili, da so otroci socialno depriviligiranih mam, ki so v prvem letu nosile svoje otroke v nosilki, v 83 % razvili varno navezanost, v kontrolni skupini, ki je uporabljala plastični ležalnik, pa je bilo takšnih le 38 %. Razlogi za takšno razliko se verjetno skrivajo v tem, da mama, ki ima svojega otroka tesno ob sebi, hitreje zaznava in razpoznava otrokove znake in se nanje odziva, poleg tega pa tesen stik z otrokom spodbuja izločanje hormona oksitocina, ki močno vpliva na doživljanje povezanosti in sreče. Nošenje pa je odličen način, kako lahko tudi oče vzpostavi zelo močno intimno vez s svojim otrokom.

Nošeni otroci zaradi vsega naštetega manj jočejo (v raziskave Hunzikerja in Barra do 43 % manj od nenošenih otrok) in več časa preživijo v stanju mirne budnosti, ki je ključno za učenje. Zaradi temeljnega občutka varnosti, ki ga ob tem pridobijo, se pozneje tudi lažje osamosvojijo od staršev in pogumneje zakorakajo v svet.

Prispevek je bil prvotno objavljen v prilogi Naša družina (4/2013).

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja