Foto: ShutterstockVprašanje, ki si ga z možem postavljava, ni, do kdaj bodo najini najstniki hoteli z nama na dopust. Najino vprašanje je, do kdaj jim bova dovolila, da gredo z nama.
Slaba izkušnja lanskega poletja
Lansko poletje smo se podali na daljše počitniško potovanje. Prevozili smo ca. 4000 km, obiskali Beograd, Skopje ter prevozili Grčijo vse do najjužnejše točke Peloponeza. Na poti smo si ogledali Atene z Akropolo in muzeji, Korint, Epidaurus … Domov grede smo imeli v planu še Olimpijo in Mikene. Vendar smo jih v velikem krogu obšli.
Zakaj?
Zato: najini otroci so bili stari 14, 13 in 13. Rosno najstništvo bi rekli, in načeloma nič težko obvladljivega – če odmislimo, da so rastli skupaj, da so skoraj enako stari, da dobro poznajo najine šibke točke in da imajo skupnega nasprotnika – naju. Njihov cilj je kmalu postal jasen: onesposobiti starše in njune načrte. Uporabili so natančno izbrano in odmerjeno strategijo in po dobrih desetih dnevih sva jim priznala premoč.
Na najlepšo grško plažo sva odhaja sama in uživala. Najin mir so pretrgali telefonski klici otrok in pritoževanje drug čez drugega. Proti večeru sva odhajala na osvežitev na plažo ob apartmaju in konec dneva našla otroke slabe volje, nervozne in z glavobolom. Kaj ne bi, po urah in urah telefona. Globoko sva dihala in končno sklenila, da je čas za odhod. Po najkrajši poti in z vso hitrostjo smo oddrveli proti domu. Sklenila sva, da z njimi ne greva več nikamor.
Novo poletje in mehko starševsko srce
A starševsko srce je mehko, kajne? Tako smo se že v zgodnji pomladi začeli pogajati za nov dopust. Odpadli so vsakršni ogledi mest, muzejev in »mamino brezvezno nakladanje v cerkvah.«
»Hočemo samo morje in počitek,« so sklenili.
»Prav,« sva rekla. »Nič kulture, zgodovine, umetnosti in verskih objektov. Želiva pa počitnice razdeliti na dvoje: nekaj za naju in nekaj za vas.«
Tako smo prvi del počitnic preživeli na divjih in neobljudenih plažah Dugega otoka. Nato pa smo se preselili v največji kamp Biograda na Moru – popolno nasprotje divjine. Pričakovala sva, da bova otroke komaj kaj videla. Pa ni bilo tako. Spet smo tičali skupaj, ker nam je lepo – v neskončnih pogovorih, kopanju, načrtovanju preostanka poletja … skratka, sila prijetno. Zadolžitve smo opravljali brez velikih bitk in vse je teklo kot po maslu.
Novi izzivi in nova pravila
A vendar smo prišli v tako turističen kraj, da bi najini najstniki (letos 15, 14 in 14) odšli malo po svoje … in nekega večera sva jih poslala »v lajf«. In so odšli. Pozabila pa sva nekaj pomembnega: do kdaj naj bodo nazaj.
Tako sva jih čakala in čakala in naslednje jutro postavila pravilo številka 1: najkasneje ob 23:30 doma. Naslednji dan so bili točno ob dogovorjeni pred hišico. Posedli so se na podest in glasno debatirali, opravljali in se krohotali …
Naslednji dan smo jim postavili pravilo števila 2: v kampu je po 22ih tišina.
Kmalu so odkrili lepoto igranja odbojke na mivki in pozabili na večerjo. Nastalo je pravilo številka 3: Kosilo ob 13ih, večerja ob 20ih – če te ni, ostaneš brez.
V nedeljo so prespali mašo in uvedla sva pravilo številka 4: če na dopustu ob nedeljah ne gremo k maši, imamo besedno bogoslužje sami, z nepogrešljivo mamino »pridigo«. Zavijanje z očmi na nova pravila ni imelo učinka.
Pravilo številka 5 pa je bil sklop priporočil za naju: ne kriči, če otroci kričijo; vdano prenašaj nerganje vseh vrst (kmalu bo mimo); vse očitke sprejmi in jih premisli (zagotovo imajo delno prav); ne napadaj močnejšega nasprotnika (vedno bodo držali skupaj, poraz je neizbežen); ne jemlji osebno (spomni se sebe v tej starosti); bodi dobre volje (življenje je lepo).
Dopust je minil, kot bi trenil. Nama je bilo lepo in sedaj so na vrsti oni: »Miške, do kdaj boste hodili z nama na dopust?«
Nataša Rupena je v naši založbi izdala tudi imeniten roman, ki prinaša zgodbo o mladostniški ljubezni, duhovnem boju in prijateljstvu. Najdete jo v naši SPLETNI KNJIGARNI.
Poglej še naročniške vsebine:
Miha Kramli: Večina vzgoje se zgodi do 12. leta
Dr. Andreja Poljanec: Kako ob mladostniku ohraniti mirne živce
Ja to je res zanimivo, bolj kot podiš otroke proč, raje gredo s tabo na dopust. Razlog je seveda finančne narave 😉
Čisto odvisno od narave otrok, kako dolgo si želijo z nami na dopust. Naši so stari 21, 18 in 16.
Mlajša dva gresta zraven, starejši se pridruži, ko uspe ali pa ne. Smo pa res 2-3 ure oddaljeni od doma. Pri nas pravil na morju ni.Se pravi, spijo do kdaj želijo (doma jih zbujam ob 8.30 in imajo obveznosti), kopajo se kadar želijo (spomnim jih, da pač opoldan ni najboljše), odpeljem jih na izlet, ki si ga izberemo, spat gredo, ko želijo. Do sedaj ni bilo nobenega nerganja. Jutra so moja, saj sem ponavadi ob 5.30 že na kopanju in prebiranju revij, knjig. V glavnem se sproti dogovarjamo o dnevnem dogajanju.
Ta članek pa res ni ok.
Bodite veseli, da imate otroke najstnike. Peljite jih k maši, zvečer jim pa pustote, da gredo po svoje.
Ne pa kar nekaj brez zveze težit.
Pogovarjajte se z nimi in jim pridite nasproti. 10 božjih zapovefi naj velja, ostalo kim pa zaupajte in pustite svobodo.
maša??? na dopustu bogoslužje? opranoglavci z bogom.
A je treba biti žaljiva?
Kaj je narobe, če se gre na dopustu h maši? Sama sem bila pri maši tudi na Hrvaškem in mi je bilo prav lepo. Saj cel dan itak ne moreš biti v morju in ne na soncu, ali pa zaprt v nekem apartmaju. Ko je vročina, se tudi sprehajati ne moreš.
Sem se spomnila na mojo pokojno sodelavko, bila je celo članica ZK in mi je povedala, da ona prav zmeraj, ko gredo na dopust, obvezno obišče cerkev v tistem kraju.
Si dobil napad na svoj komentar.Ne sekiraj se.Blagor ubogimv duhu《tebi),kajti njih je nebeško kraljestvo
Tudi jaz rada obiščem mašo, ko dopustujemo na Hrvaškem. Pri maši so navadno predvsem domačini in tako spoznamo avtohtono prebivalstvo, ki na Hrvaškem množično prakticira tudi verske obrede.
Dopust z otroki pa smo pred mnogimi leti prakticirali (potovali po vseh Evropskih državah) le do tedaj, ko so bili še osnovnošolci. Od srednje šole dalje, pa smo poskrbeli, da so bili otroci ORGANIZIRANO na kakšnem tednu Katoliške mladine in midva z možem, sva takrat – lahko brezskrbno sama dopustovala.