Nikoli neznanka

24,95 28,85 

Založba: Zavod Iskreni

Število strani: 288
Leto izdaje: 2023
Format: 16 x 22 cm

Prelistaj knjigo

 

Na zalogi

Dostava: do 3 dni

Šifra: ISKR119 Kategorije: , , ,

O knjigi:

Nikoli neznanka je pripoved o študentki Lisi, za katero se zdi, da v življenju točno ve, kaj hoče.

Pravzaprav ji je ime Annalisa, vendar svojega imena ne mara. Hoče, da jo vsi kličejo Lisa, s s-jem. Je italijanskih korenin in zato nekoliko razdvojena. Svoj čas posveča študiju, prevajanju in zapravljanju zasluženega denarja. Obožuje zeleni čaj z okusom jasmina in vodo s koščkom limone.

Ima starše, ki jo podpirajo, brata in sestro, s katerima je močno povezana, predvsem pa jasno izdelano vizijo o svoji prihodnosti.

Vendar pa se po polomu na študiju v Ljubljani, neprijetni izkušnji na seminarju v Italiji in predvsem naključnem koncertu, na katerem spozna čudaškega violinista, njena prepričanja zrušijo kot hišica iz kart.

Lisa je zmedena in na razcepu. Življenje jo kliče v nekaj več. Mora najti in iti svojo pot. In to je težko. Vendar vztraja in ob tem spozna moč vere in ljubezni.

S pomočjo ljudi, ki ji prihajajo na pot začne na novo odkrivati lepoto medsebojnih odnosov in si odgovarjati na najpomembnejša življenjska vprašanja.

Nikoli neznanka je pravzaprav zgodba polna neznank in ugank, ki so me vlekle k branju, dokler ni zmanjkalo strani. In neznank. Res napeta zgodba z bogato vsebino. (Martina)

Se bo pri tem zmogla posloviti od svojih mladostnih idej in prevzeti vlogo odrasle ženske? Se bo lahko odpovedala zaverovanosti vase in vstopila v življenje, ki ponuja mnogo več?

Roman Nikoli neznanka je pripoved o lepoti odraščanja in preobrazbe; o prijateljstvu; o krizi, ki življenje obrne v drugo, pravo smer; o ljubezni, ki se ji ne da upreti; o jezi, razočaranju in besu; o občutku zapuščenosti; o spoznavanju smisla življenja; o neodpuščanju; o spreobrnjenju in sanjah, ki človeka spremenijo za vedno.

 

Odlomek iz knjige:

»Lucy, veš kaj, meni je … nekaj podobno dolgčasu. Nekaj mi manjka, nekaj pogrešam, pa ne vem, kaj,« sem rekla zamišljeno in upala, da mi bo v pomoč.

»Mislim, da vem, o čem govoriš. Mene tudi daje nekaj podobnega. Postajam melanholična. V pisarni ne počnem nič posebnega in morje je za kopanje že premrzlo. Staršev in bratov se izogibam, ker bi se rada otresla vpliva družine in se osamosvojila. Na faksu pa začnemo šele čez kakšen teden,« je dejala med brisanjem posode, nato pa se nenadoma ustavila. »Veš kaj? Pojdi z mano na koncert! Jutri. V glasbeno šolo,« je navdušeno vzkliknila.

»Koncert? V glasbeno šolo? Običajno so koncerti na trgih.«

»No, tale je v glasbeni šoli. Ker bo to koncert klasične glasbe,« je Lucija odločno pripomnila.

»Lucija, od kdaj ti sploh hodiš na koncerte? In to v glasbeno šolo?« Bila sem zaprepadena.

»No, v letu, ko te ni bilo na spregled, sem večkrat šla.«

»Aha,« sem pripomnila in umolknila. Res, tole je bilo nadvse nenavadno. In malce sumljivo. Lucija nikoli ni kazala nobenega zanimanja za glasbeno umetnost.

»Veš, poznam pianista, ki bo igral,« je pojasnila z malce nelagodja.

»Pianista? Pa ne da bova poslušali klavir?! Lucija, mislim, da se nisva najbolje razumeli. To ni zame,« sem ji resno nasprotovala.

»Lisa, zakaj pa ne? Daj, pojdiva skupaj.«

»A ni nobenega drugega pametnega koncerta? Morda bo kaj zanimivega v kakšnem lokalu? Ali pa na plaži? Zagotovo se kje kaj najde!«

»Ne, žal. Verjemi, poletja je konec. Pa saj bo fino, boš videla! Klavir in violina bosta. Za slovo poletju,« je navdušena razlagala.

»Kaj? Daj no, ne samo klavir, še violina?« Bila sem skoraj obupana. Zavijala sem z očmi. Klavir in še violina – ni šans!

»Ah, Lisa! Malce si boš razširila obzorja, dobila boš novo izkušnjo in fino nama bo. Zaupaj mi. Pojdiva skupaj,« je vztrajala.

Nisem razumela, zakaj sem ji naposled ugodila. Klasična glasba je bila zame enako daleč kot Zemlja od Sonca.

Prelistaj knjigo

 

O avtorici:

Nataša Rupena je na akademiji Belle Arti v Benetkah doštudirala oblikovanje. Med študijem je doživela spreobrnjenje v krščanstvo, ki je močno preobrnilo njeno življenjsko pot. Spoznala je, da jo življenje umetnice ne osrečuje, zato je zapustila okolje galerij in ateljeja ter se poglobila v študij teologije. Nemirni duh jo je skozi različne aktivnosti in vloge popeljal na različna področja delovanja. Bila je aktivna članica SSKŽ in Misijonske skupnosti, v okviru katere je kot misijonarka obiskala Ugando.

Njeno duhovno življenje je bilo vseskozi nadvse pestro in bogato: globoko doživljanje Boga in Njegove navzočnosti jo je vedno znova klicalo k pisanju in tako so nastajale molitve, zapiski in članki, objavljeni v katoliških medijih.

Po hudem duhovnem boju in bolezni, zaradi katere je za več mesecev obležala, je nastala njena prva knjiga ‘Vsega hudega – reši nas, o Gospod!’ Kmalu za tem so začela nastajati še besedila in ilustracije za otroške knjige iz serije Tukaj sem zate …, s katerimi želi najmlajšim približati ljubečega Jezusa in bogato izročilo katoliške cerkve. Nikoli neznanka je njen romaneskni prvenec.

 

Avtorica o knjigi:

»Mami, krščanstvo je strašno dolgočasno,« je nekega dne izjavila moja takrat dvanajstletnica. »Poglej, Harry Pottreja, kaj vse se dogaja!«

Ta njen pomislek me je premaknil v nov svet. V skrb za mlade, predvsem mlade kristjane.

Zame je bilo namreč krščanstvo najbolj nora dogodivščina, kar sem jih kdaj doživela.

Odločila sem se, da se bom, ko bo prišel pravi čas, posvetila pisanju in mladim to povedala. Želela sem si postaviti protiutež vsej fantaziji, okultizmu in zablodam, po katerih segajo mladi – ker bogastva krščanstva ne poznajo.

Pa tudi zato, ker je literature s krščansko vsebino res malo.

Čez nekaj časa je končno prišel – navdih, ki me je nekega jutra zadel kot strela z jasnega. Nato nekaj noči nisem mogla spati in čez dan sem bila čisto odsotna – pred očmi se mi je namreč odvijala zgodba, ki je želela biti napisana … In tako je nastal roman Nikoli neznanka.

 

Mnenja o knjigi:

Moram reči, da je tvoj roman v tretjem branju dosegel pri meni pravo katarzo. Zmogla sem iskreno molitev pred Bogom in našla mir. Pred tem sem se borila z ne vem čim vse ne, vedno ob molitvi čutila tesnobo in nevrednost, kazen ob ne pravilnih odločitvah in še in še … Bog ti daje veliko darov, Natasa, piši in piši, ker s tem rešuješ tudi nas. (Alenka)

Top … zadela si me v srce! Našla sem odlomek, ki sem ga doživela, ko sem srečala mojega moža in žal mi je, da je nisem prebrala v srednji šoli ????. Zgodba mi je v potrditev, da nas Jezus spremlja in vodi; nas vrže celo v vodo in še kam, ampak ko pridemo na cilj, vemo, da spadamo tja in smo Ljubljeni … (Sabina)

Roman Nikoli neznanka je berljiva, a hkrati zelo razmišljujoča knjiga, preko katere sem lahko bolje spoznala Božjo navzočnost v vsakdanjem življenju. Skozi celotno knjigo sem odkrivala skrivnostne načrte, katere ima Bog pripravljene za vse nas, za vsakega na svoj unikaten način. Avtorica je v napeto zgodbo vpletla tudi komične vložke, katerim sem se ničkolikokrat nasmejala, dotaknila pa se je tudi resnejših tem, kot na primer odpuščanje, eksorcizem, ljubezen in zaupanje. Priporočam v branje predvsem mladim, sicer pa vsem, ki se sprašujejo o veri in so jim všeč ljubezenske zgodbe. (Zala)

Tako lahko verjamemo horoskopu, zvezdnim kartam, vedeževalcem … Dvomimo pa o resnični moči naših besed. Nikoli neznanka odpira pot do globin slednjega. (Rok)

Nikoli neznanka je pravzaprav zgodba polna neznank in ugank, ki so me vlekle k branju, dokler ni zmanjkalo strani. In neznank. Res napeta zgodba z bogato vsebino. (Martina)

Draga, Nataša! Res sem hvaležna, da te poznam, sicer ne vem, če bi mi tvoja Lisa postala “znanka”. Tako pa me je zelo nevsiljivo spomnila, kako čudovito je lahko hrepenenje po Božji bližini, ki ga zadnje čase z nekimi racionalnimi mislimi prepogosto poskušam kar ignorirat. Dobro si izpeljala zgodbo! Čestitam! (Breda)

V svojih letih dozorevanja sem bila redko opomnjena na spodnjega hudobca. Posledično še manj na orodja s katerimi bi se proti temu borila. Kot mama najstnikov sem bila vesela, da roman Nikoli neznanka kar konkretno pove o slednjem in tudi o obrambi zoper hudička, ob tem pa v izbrani in dinamični materinščini postreže še s spomini na sanjavo zaljubljenost, zvoke poznanega godala in seveda prenekatere vzpone in padce, ki jih premore obdobje iskanja enega najstnika. (Lenka)

Hvala za včerajšnji prekrasen večer v Loggi, Nataša Rupena. Po včerajšnjem izpitu je bil kot balsam za mojo dušo. Želim si še več tvojim knjig. (Maja)

Knjigo sem dobila med prvimi in jo prebrala na mah. Zelo mi je bla všeč. Ponosni smo nate, Nataša. (Irma)

Mnenja

Zaenkrat še ni mnenj.

Bodi prvi ocenjevalec “Nikoli neznanka”