Dan, ko sem si želela, da bi bila – kosilnica

Foto: Shutterstock

Nekega zgodnjepomladanskega popoldneva je moj mož najavil, da je kupil olje za kosilnico in da ga bo tisti večer zamenjal. Iz izbranega tona, ki ga je ob tem uporabil, sem razumela, da tudi, če bi mu razlagala, da sem imela za ta večer sama druge želje, ki so vključevale njega, bi on večer vseeno raje preživel v garaži. Sama sem si kriva, kaj pa nisem svojih želja že prej skomunicirala, sem si mislila. Mene je kot precej neprespano ženo poslal spat. Ko sem se lotila uspavanja enoletnega sina, je on odšel v garažo in se lotil dela.

Sama sem se sicer res hitro spravila v posteljo, a mi množica misli ni dala spati vsaj še dobro uro. Ko sem končno premislila, kar je bilo nujno, se je najin sinko prebudil. In po ponovnem uspavanju, se je prebudil znova. In znova. Dojenje ga očitno ne zadovolji, sem pomislila. Po telefonu sem v garažo klicala moža, da bi mi pogrel stekleničko mleka, a se ni oglasil. Ker moj večer dotlej ni šel po mojih željah, sem bila malo nervozna. Potem sem malega pustila jokati, zdirkala pogret mleko, sina nahranila in vrnila v spanje v upanju, da bo spal dlje kot nekaj minut. Ko sem bila že ravno pokonci, sem šla sem še spraznit pralni in sušilni stroj ter obiskala moža v garaži.

Žar v njegovih očeh

»Kako gre?« sem vprašala. Mož, ki je kosilnico dvignil na delovno višino na sredo garaže, je z nasmehom prek ušes navdušeno začel pripoved z demonstracijo o tem, kako je zamenjal olje in kaj vse je ob tem še naredil. Podrobnosti nisem memorirala niti minuto, močno pa se me je dotaknilo, da mi je o opravljenem delu pripovedoval s takšnim žarom, da bi me utegnil navdušiti za servis kosilnic, če bi bila boljše volje. Šla sem do njega in ga objela. A že na njegovi rami sem ob svojem doživljanju tistega trenutka in večera skoraj zajokala. Prisilno sem se umirila, mu zaželela, naj mu dobro gre in se vrnila k malemu, medtem ko je mož še skoraj do polnoči »šravfal« kosilnico.

Enostavno mu nisem hotela »pokvariti« večera, a v želodcu mi je obstal cmok.

Tega sva se lotila naslednji dan, v miru, ko me ni več bremenila teža prejšnjega večera. Takrat sem možu pojasnila, da sem si prejšnji večer iskreno zaželela, da bila »tista kosilnica«; da bi si odločno, brez pomišljanja zame vzel tri ure svojega dragocenega časa, da se v tem času ena na ena z menoj ne bi dal nikakor motiti in predvsem; da bi o tem, kar bi z menoj tedaj počel, pripovedoval s takšnim žarom, veseljem in navdušenjem kot je pripovedoval o svojem servisiranju kosilnice.

Od tega, kako zadovoljna, povezana in izpolnjena sva midva, je vendarle odvisno tako veliko v najinih življenjih, da gre za področje, ki ga resnično nikakor ne bi smela zanemarjati.

Čas za naju

Na tem mestu je treba povedati, da z možem ob najinem malem nespečnežu že dolgo vsakodnevno z izjemno mero inovativnosti slalomirava med službama, domačimi obveznostmi, številnimi opravki, vedno prekratkem času za naju ter lastnimi in skupnimi hobiji. Navadno – trenutno je to žal praktično stalnica – nastrada čas za naju – v paru ali pa posebej. Posledično sva presrečna, kadar lahko greva skupaj na organiziran zmenek, sprehod ali le v miru klepetava na kavču, pa tudi kadar on lahko dela v svoji delavnici, jaz pa lahko v miru kaj dobrega skuham, spečem, preberem ali napišem.

Izkušnja me je znova spomnila, kako zelo pomembno je, da si čas zase in za naju resnično vzameva, če ne že kar izboriva – tudi če je zato naš dom nekoliko dlje nepospravljen, pojemo kakšen malo manj zdrav obrok, kakšno obveznost še malo prestaviva itd. Ker je od tega, kako zadovoljna, povezana in izpolnjena sva midva, vendarle odvisno tako veliko v najinih življenjih, da gre za področje, ki ga resnično nikakor ne bi smela zanemarjati. Pa čeprav se pogosto zdi, da lahko “še malo potrpiva” in še malo “žrtvujeva” ta čas za naju za kaj drugega.

Mož mi je v najinem pogovoru kot rešitev predlagal, da bi skupaj »šravfala auspuh«, kar me je ob mojem ne prav velikem zanimanju za kaj takega iskreno nasmejalo. Ampak vseeno priznam, da je inovativna ideja za potencialno zabaven zmenek … Morda pa kdaj javim, kako je uspel, če ga tudi zares organizira …

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Razburjati se zaradi takih stvari in jokati, je otročje. Hvala Bogu za takega moža! Hvala Bogu za take moške, ki so sposobni nekaj narediti.
    Za se zjokati bi bilo, če bi mož pohajal po gostilnah, visel po raznih hramih in prišel domov pijan, telovadil po fitnesih, da ne govorimo o čem hujšem!
    Če dela kosilnica je super, sedaj bo okrog hiše in po vrtu vse pokošeno in urejeno! Koliko je to vredno!
    Avtorica, verjamem pa vam, da ste izčrpani od neprespanosti in utrujeni od uspavanja. Človek mora imeti pri tem kar jeklene živce. Vse to sem poskusila, zato vas popolnoma razumem.
    Ampak – bodite srečni, ker imate takega moža!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja