Cigarete – moj vsakdan?

31. januar že nekaj let na pobudo Inštituta za varovanje zdravja imenujemo tudi Dan brez cigarete. Dan brez cigarete je bil tako uveden z namenom, da bi vsem kadilcem pomenil spodbudo za opustitev kajenja.

V Sloveniji po zadnjih ocenah kadi približno četrtina prebivalstva. Kajenje je potrjeno povezano z razvojem številnih bolezni in zdravstvenih težav, predvsem rakavih obolenj ter bolezni srca, ožilja in dihal, in je najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja prezgodnje smrti ter izgubo zdravja. Skoraj petino vseh smrti (okoli 3.500 smrti letno) pri prebivalcih, starih 30 let ali več, pripisujejo rabi tobaka. Le-ta škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu. Kajenje povzroča tudi motnje erekcije oziroma impotenco, sivo mreno, nizko kostno gostoto, zmanjšano plodnost pri ženskah, pri kajenju v nosečnosti pa nizko porodno težo otroka in prezgodnji porod. Kajenje matere med nosečnostjo in po porodu je vzročno povezano z nenadno smrtjo dojenčka. Kajenje je tudi vzrok splošno poslabšanega zdravstvenega stanja, kar vpliva na povečano odsotnost z dela in povečane potrebe po zdravstvenih storitvah.

Helena Koprivnikar z IVZ še opozarja: »Kajenju pripisujemo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini 30−44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini 45−59 let.«

Med kadilci je v splošnem več moških (27 %), kot žensk (21 %), delež kadilcev pa je najnižji med najvišje izobraženimi (višja izobrazba ali več) in znaša približno 15 %. Kadilci v veliki večini kadijo redno, to je vsak dan tudi do 16 cigaret, večinoma pa uporabljajo eno vrsto tobačnih izdelkov (93 %).

Nekoliko spodbudnejša pa je zadnja raziskava, izvedena v letu 2011 in 2012, v kateri ugotavljajo, da se delež kadilcev zmanjšuje, saj kadi manj kot četrtina prebivalcev v starostni skupini 15−64 let. Znižal se je tudi v nekaterih drugih starostnih skupinah, vendar pa ne med najmlajšimi (15−24 let), kjer ostaja delež kadilcev približno 25 %.

Kateri so najuspešnejši ukrepi?

• Veliko težo IVZ pripisuje predvsem rednemu zviševanju obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov ter uvedbi prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih.
• V Sloveniji je žal še vedno možno obsežno oglaševanje tobačnih izdelkov, kar ima zlasti močan vpliv na mlade. Popolna prepoved oglaševanj bi tako močno doprinesla k zmanjšanju števila kadilcev.
• Tobačna direktiva EU se trudi tudi za popolno prepoved dodatkov arom in okusov, ki blažijo tobačni dim in lajšajo prve poskuse kajenja.
• V Sloveniji so še vedno tobačni izdelki izjemno lahko dostopni, kar ponovno privabi in spodbudi k pričetku kajenja zlasti mladostnike. Ustrezni ukrepi na tem področju bi celotno stanje zagotovo izboljšalo.