Čeprav je malčke učiti smučati presneto naporno, je vredno!

Foto: Canva

Se sprašujete, ali je vaš otrok že dovolj star, da bi ga prvič postavili na smučke? Naj vam na zagato odgovorim iz prve roke …

Smučanje že samo po sebi ni ravno udoben šport – smučarski čevlji, ki tiščijo noge, vlečnice, ki te butajo pod koleno, da ne omenjam, da se smuča pozimi, ko je običajno precej mraz. Potem pa si vse to predstavljajte z majhnim otrokom …

Zakaj otrok nikar ne učite smučanja …

Bolečinam v nogah dan po smučanju morate dodati še bolečine v križu zaradi konstantnega sklanjanja, vodenja, pobiranja in ponovnega postavljanja otroka na smuči.

Če vas zebe, bo otroke zeblo še bolj. Ne glede na to, kako debelo jih oblečete, kako zelo jih zaščitite, v kakšne vse materiale jih ovijete, da njihove nežne kože ja ne bi dosegel mraz, bodo mali otroci tožili, da jih zebe.

In če ste mislili, da je oblačenje malčka v milijon plasti plus kombinezon naporno, si verjetno niti ne predstavljate, kako naporno je malo, nežno nogico stlačiti v trd smučarski čevelj, ga nato vklopiti v vezi na smučki ter na koncu otroku še namestiti čelado in prek nje povezniti smučarska očala.

In najlepše od vsega … ko enkrat otroka končno oblečete v milijon plasti, ga postavite na smuči in skušate začeti s poučevanjem, bo otrok neizogibno izrekel besedo, prav nič milo za vaša ušesa: „Luuuuulaaaaat!“ In lahko kar začnete še enkrat od začetka.

Če sem čisto iskrena, to pišem potem, ko sem triletnico neuspešno učila smučanja. Zato je možno, da malo pretiravam.

Vmes bo zagotov tudi lačen, žejen, še trikrat bo moral lulat in na koncu boste v celo dopoldne spravili le za kakih 15 minut smučanja. Lahko, da se boste počutili, kot da ste denar za drago smučarsko vozovnico pravzaprav vrgli skozi okno.

Aja, a sem omenila, da ko enkrat otroke naučite smučanja, lahko brezskrbnemu vijuganju po progah za nekaj dolgih let pomahate v slovo? Če namreč otroka naučite smučanja zgodaj, še preden hodi v šolo, boste tem prej na smučišču zgolj zaskrbljeno pogledovali za malo čelado pred ali za seboj in se vozili pod svojimi zmožnostmi po malodane vodoravnih progah, najverjetneje že eno uro po odprtju smučišča do trave zritih zaradi obilice pluženja vašemu sončku podobnih nadebudnežev.

Ampak če sem čisto iskrena … tole pišem po povratku s tridnevnega „smučanja“, kjer sem trmasto triletnico izjemno neuspešno učila prvih spustov po belih strminah. Zato je čisto možno, da malo pretiravam. 😉

… in zakaj to vendarle storite

Ker sicer … Saj je smučanje res izjemno naporno in še bolj naporno se ga je naučiti. Ampak naši otroci to zmorejo. In bolj zgodaj kot jih bomo postavili na smučke, lažje se ga bodo naučili.

Smučanje je izjemno koristna veščina, ki krepi mišice praktično celega telesa. Otrok se prek njega uči vzdržljivosti, tudi zaradi mnogokrat težkih razmer, v katerih se ta šport odvija. Včasih se prek smučanja uči tudi potrpljenja – za nekatere posebej lepe proge se je namreč treba še posebej dolgo voziti z vlečnico (in včasih prej še posebej dolgo čakati v vrsti).

Bolj bojazljive otroke smučanje uči premagovati strah, tako pred višino kot pred hitrostjo. Bolj neustrašnim pa ponudi možnost, da preizkusijo svoje meje in jih včasih tudi najdejo.

In ker se majhni, predšolski otroci izjemno hitro učijo, bodo verjetno prvo neokretno postavljanje na noge na smučkah, padanje, neuspešno lovljenje sidra in podobne nevšečnosti mimo mnogo hitreje, kot če bi se z njimi prvič srečali šele ob vstopu v šolo ali celo v najstništvu.

Če jih naučite smučati zgodaj, bodo vsako leto boljši in jih boste lahko že kmalu pustili tudi na kakšno samostojno vožnjo, medtem ko si boste z zakoncem v miru privoščili čaj (z dobrim razgledom na progo, seveda).

Če le ne bodo vaša pričakovanja prehitro previsoka, ampak boste pripravljeni z otrokom zapravljati čas za neštete padce, ter jih sprejemati s humorjem, lahko ob tem, ko otroka učite prvih smučarskih zavojev, hkrati ustvarite nepozabne spomine, ki jih bo otrok še leta nosil v srcu

Pa še to – otroci, ki preživijo ves dan na svežem zraku, na snegu, na smučeh, ponavadi zelo globoko in dolgo spijo. Kar pa tudi ni povsem zanemarljiv podatek, kajne, dragi so-utrujeni starši? 🙂