Prepričanje, da bo “že mama naredila”, se ukorenini že zelo zgodaj

Vir: Shutterstock

Kako mama štirih fantov razmišlja o tem, kaj bi bila lahko naredila drugače, da bilo ohranjanje reda v hiši danes (in nekoč) še bolj enostavno in samoumevno, kot je.

Brook Romney je mama štirih sinov, ki so stari 11, 9, 7 in 2 leti. Starejši trije sinovi doma že veliko pomagajo in šele sedaj ugotavlja, da bi jih bila pravzaprav v vse to lahko vključila, ko so bili še majhni. Takole piše:

Če bi morala našteti pet najpomembnejših stvari, ki jih želim z zgledom prenesti na svoje otroke, je med njimi zagotovo delavnost … a žal jih je naučiti tega precej težko. Pred nekaj leti sem pogosto večino časa delala sama, samo da mi ne bi bilo treba poslušati tečnarjenja, pritoževanja in borb, ki so se vedno razvile okrog opravljanja njihovih zadolžitev.

Sedaj imam končno tri fante, ki se znajo obrniti, ko je čas za čiščenje. Res je božansko, ko nekega dne ugotoviš, da ti pomoč otrok zares olajša stvari in jih ne otežuje več, in danes je naša hiša večino časa urejena. Želim pa si, da bi bila znala narediti nekaj stvari drugače, ko so bili fantje še manjši, kar bi nam olajšalo življenje tako takrat kot zdaj.

1. Želim si, da bi jim bila prej dala delo

Majhni fantki lahko pomagajo pri kupu opravil. Recimo pri kakršnem koli pobiranju stvari naokrog, pomivanju posode in pranju oblek. Naš dvoletnik je najsrečnejši pomočnik in ob zlaganju nogavic imava lahko krasne pogovore o barvah in o ujemanju. Starejše sinove bi bila morala prav tako zgodaj vključiti v pomoč, namesto da sem počakala, da so zaspali ali se zaposlili s čim drugim, preden sem se sama lotila čiščenja. Tu se je začelo rojevati zgrešeno prepričanje: “Saj bo že mama to naredila.”

Prepričanje, da bo “že mama naredila”, se ukorenini že zelo zgodaj

2. Želim si, da bi jim bila znala narediti čiščenje lažje izvedljivo

Ko majhni otroci slišijo, da morajo sami pospravit CELO sobo, se jim to zdi čisto prezahtevno. Če pa jim samo naročiš, naj pospravijo knjige ali odnesejo umazane obleke in delaš ob njih, se zdijo stvari veliko bolj preproste za vse. Dodeljevanje nalog korak za korakom in zelo jasna navodila zmorejo iz obsežnih nalog narediti majhne.

3. Želim si, da bi jih bila naučila postiljanja takoj, ko so dobili lastne postelje

Tako koristna navada in povsem izvedljiva.

4. Želim si, da bi jim bila dovolila, da poskusijo tudi kake težje naloge, in da bi bila znala sprejeti njihov trud kot “dovolj dobro”, namesto da sem vse pospravljala za njimi ali jim niti nisem dala priložnosti.

V tem sem danes že veliko boljša.

Včasih mora biti “dovolj dobro” zares dovolj dobro

5. Želim si, da bi jim znala dajati boljši zgled v tem, da vse pospravim za sabo, preden zapustim prostor

Moj mož je res odličen v tem in kadar je doma, je vse pospravljeno, ker od vsakega zahteva, da pospravi za sabo. Sama pa se še trudim.

6. Želim si, da bi znala vse vključevati v skrb za čist avto

Kadar moj mož vozi, vedno naroči vsakemu, naj iz avta odnese dve stvari – v vsaki roki eno. To je veliko bolj preprosto od obsežnih čistilnih akcij, ki se jih moramo tako pogosto lotiti, da nam ni vsakokrat posebej nerodno, ko koga peljemo s seboj. Tudi na tem še moram delati.

7. Želim si, da bi vztrajala pri tem, da pospravljajo stvari vsak dan sproti

Veliko se igramo zunaj, vendar to še ni razlog, da je lahko naše dvorišče in naš vrt polno šare. Za žoge imamo posebne košare in imamo prostor za kolesa. Samo par sekund rabiš, da jih tja odložiš vsak dan sproti, veliko več časa pa nam vzame, če moramo v soboto počisti navlako celega tedna.

Če vedno pospraviš za seboj, preden zapustiš prostor, ostaja pospravljanje obvladljivo

Z možem sva se sicer odločila, da ne bova vsakemu od fantov določila posameznih zadolžitev, ki bi bile samo njegove. Zelo mi je namreč všeč, če kot družina delamo skupaj, brez da kdo govori, kako je že opravil “svoje” ali se pritožuje, da “ima drugi veliko lažje delo”. Če je potrebno odnesti ven smeti, to prepustim otroku, ki je najbliže. Če je potrebno sprazniti stroj, vsi pomagajo. Če dobimo obiske, vsi priskočijo na pomoč. Če ima nekdo tisti dan velik kup domače naloge, je oproščen dela. Na ta način nam večinoma stvari kar dobro tečejo, še posebej, kadar si čistilno akcijo popestrimo z malce glasbe. To, da smo v družini pripravljeni pomagati drug drugemu, sem nama z možem zdi pomembna stvar.

In česa ne bi naredila nič drugače?

Lahko pa povem za eno stvar, ki pa sem jo naredila čisto prav. Nikoli mi ni bilo čiščenje hiše pomembnejše od ljudi, ki živijo v njej.

Nisem zamujala pomembnih prelomnic v življenju otroke na račun sortiranja garderobe ali izpuščala večernih pravljic, da bi lahko pomila tla. Otroke in sosede sem povabila k nam domov, tudi ko je bila umazan posoda še vedno na pultu in včasih sem morala premakniti velik kup perila, da smo se lahko kam usedli in poklepetali. Kljub temu pa verjamem, da je čist in pospravljen dom veliko prijetnejši za vse. Zato pa mora biti čas za zabavo včasih PO tem, ko je delo opravljeno, včasih pa lahko delo počaka. Oboje sta pomembni lekciji.

Kaj je pri vsem skupaj najtežje? Biti dosleden! To je tako zelo zelo težko. Občasne in tedenske stvari niso težke, težko je biti dosleden pri izvajanju šestih sprotnih stvari dnevno.

Vir: familyshare.com
Prevod: Mica Škoberne

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja