Bodo vaši letos nagci na plaži?

Foto: Shutterstock

Se spomnite mladih dni, ko smo brezskrbno tekali po plaži in iskali največje kamne ter preganjali martinčke? Ko sem bila majhna, smo predšolski otroci vedno tekali naokoli goli. In nihče se ni sekiral.

Dan danes pa smo veliko bolj skrbni (zaskrbljeni?). Je prav, da otroka pustimo golega, da se lažje giblje in je vse skupaj bolj praktično ali je bolj prav, da mu nadenemo kopalke, saj nikoli ne veš, kdo ga opazuje?

Naša telesa so čudovita. In prav je, da z njimi tako ravnamo. Je zato nujno, da otroku oblečemo kopalke, da jih s tem zaščitimo? Ali je bolje, da ga ne obremenimo s »pogledom odraslega«, ki v telesu prehitro prepozna poželjivost ali pa celo nekaj grdega?

Skozi takšna vprašanja smo se v naši družini srečevali kakšno leto nazaj. In pred poletjem mi vedno znova pridejo pred oči.

Moje telo je moje

Vsak starš pozna svojega otroka. In ve, kaj je dobro zanj. Zato za začetek premislite sami zase in se odločite za rešitev, ki pusti mir v vaši duši. Če vam je ob nagih ritkah vaših otrok nerodno ali neprijetno, seveda oblecite otroku kopalke.

A ko večkrat razglabljamo o tem s prijateljicami, se zdi, da smo postali tako zelo obremenjeni z vsem, kar nas prepričuje svet, da nam na vseh področjih pomaga k odločitvi strah in ne več svoboden pogled. A svet ni črno bel. In naučiti se moramo, krmariti med tem, kaj nas učijo drugi in kaj je dobro za našo družino. In žal ob tem ni nujno, da je odgovor vedno zgolj en.

Moj otrok pa ne želi kopalk

Otroci na svet gledajo drugače kot odrasli in svoje telo dojemajo nedolžno – je nekaj lepega, nekaj kar lahko zlahka kažeš in ni potrebno skrivati. Včasih jih lahko, če jim na vsako silo hočemo obleči kopalke, nenačrtno privzgojimo sram, da se morajo vedno in povsod skrivati.

Takšen sram ni sad zdravega pogleda na svoje telo, ampak predvsem sramovanja lastnega telesa. Čeprav želijo starši otroka zaščititi, lahko storijo ravno nasprotno. Zato se ne obremenjujmo, če otrok želi biti nagec. Raje morda izberimo plažo, ki ni tako polna in brezskrbno uživajmo.

Zdrav pogled na svoje telo lahko otroku oblikujemo tako ali drugače, pomembno je, da smo ob tem gotovi vase in da imamo tudi starši radi svoje telo.

Kaj pa drugi?

Morda bo ob pogledu na druge in naše otrok začel spraševati določena vprašanja o svojem ali tujem telesu. Bodite veseli. Čisto normalno je, da ga zanima in da želi vedeti čim več o tem. K temu ga kliče lastna narava. Naj bo to priložnost za spontan pogovor ali kratko razlago.

Ob tem pa ne pozabimo na zlato pravilo, da otroku povemo ali odgovorimo zgolj na tisto, kar vpraša. Ne razlagamo dodatnih stvari in pustimo tudi njemu, da lahko o vsem skupaj razmisli.

Ko odraščajo

Otroci hitro rastejo. In kmalu iz svojega sveta, ko jih je zanimal pesek okoli njih, valovi in tisoče oblik kamnov, začnejo opažati zunanji svet. Pogledujejo okoli sebe in začnejo iskati svoje mesto v svetu.

Takrat pogosto sami od sebe razvijejo sram pred tujimi ljudmi, najprej pred odraslimi, potem pred otroci in se zavejo, da ne želijo biti več odkriti. Morda jim postane nerodno celo pred babicami in dedki ali pa pred bratci in sestricami. Takrat je čas, da jih ne silimo v goloto, ampak jim kupimo primerne kopalke. Predvsem takšne, ki jih ne bodo ovirale. Ter znova izkoristimo priložnost, da se ob tem z njimi zapletemo v pogovor o odraščajočih telesih. Takšnih pogovorov ni nikoli preveč.

Naša telesa so čudovita

Ob vsej različnosti, ki nam jo ponujajo naši otroci pa ne pozabimo, da so si, kljub temu, da so iz iste družine, otroci lahko zelo različni. Medtem ko bo eden izmed otrok popolnoma neobčutljiv na goloto, bo morda drugi opazil vse in ga bo tudi hitreje sram. Opazujmo jih in se jim skušajmo približati na njim lasten način.

Ne pozabimo biti fleksibilni in spomnimo se, da tu ni pravilnih in nepravilnih odgovorov. Kar je nekomu popolnoma normalno, je lahko nekomu drugemu najbolj nenavadno ali celo neprijetno.

Zato si v glavah naredimo načrt in cilj, kaj nam je resnično pomembno – zdrav pogled na svoje telo lahko otroku oblikujemo tako ali drugače, pomembno je, da smo ob tem gotovi vase in da imamo tudi starši radi svoje telo. Pa saj veste kako je – ko imaš rad sebe, imaš rad tudi drugega. Zato se imejmo radi.

Kakšna pa je praksa v vaši družini? Podelite svoje ideje v komentarju.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Sama se ne sramujem teles…
    Sama se ne sramujem teles svojih otrok, niti niso grda (otroci – grdi!?) Pa jim vseeno oblečem kopalke. Tudi v SP piše naj ne mečemo biserov svinjam. Morda bi sama celo puščala nagce vsaj okoli hiše, pa je mož strogo proti in ko sva se pogovorila, sem spremenila mnenje. Seveda so otroci lepi in nedolžni, ampak tudi telo najstnice je čudovito in nedolžno, pa bi ji vseeno rada privzgojila čut, da ga ne kaže/razkazuje. Bolj v smislu kar je dragoceno, moramo skrbno čuvati. Tudi menim, da je nekoliko sramu vseeno dobro, saj je to naša zaščita, naše varovalo. Tudi otroka ne mislim “obremeniti” s pogledom odraslega, saj mu med oblačenjem kopalk niti slučajno ne razlagam kakšni so lahko morebitni grešni pogledi odraslih. Z drugim delom članka pa se povsem strinjam.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja