Ker vodstvo katoliškega doma za ostarele ni želelo ugoditi prošnji svoje varovanke po evtanaziji, je njena družina zaradi »psihičnega in fizičnega trpljenja« proti domu vložila tožbo.
Sodišče v belgijskem mestu Leuven obravnava precedenčni primer tožbe proti katoliškemu domu za ostarele Sint-Augustinus, ki zdravniku leta ni dovolilo, da bi v njihovih prostorih opravil evtanazijo. Zanjo je leta 2011 zaprosila 74-letna oskrbovanka doma Mariette Buntjens, obolela za rakom v zadnjem stadiju.
Bolnico so nato preselili domov, kjer so jo evtanazirali. Njena družina se je odločila za tožbo, z utemeljitvijo, da je selitev in zakasnitv evtanazije povečala fizično in psihično trpljenje varovanke.
Ima zdravstvena ustanova pravico, da evtanazije ne izvaja?
V Belgiji zakon od leta 2002 dopušča aktivno pomoč pri končanju življenja (evtanazijo). Še vedno pa poteka spor okoli tega, ali ima zdravstvena ustanova pravico, da evtanazijo zavrne. Zakon jasno omogoča ugovor vesti samo posameznikom, torej zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem.
Jozef de Kesel, od lanskega decembra nadškof škofije Mechelen-Bruselj, je v enem prvih intervjujev po umestitvi razburkal belgijsko javnost z trditvijo, da imajo katoliške zdravstvene ustanove zaradi moralnih in verskih razlogov pravico odkloniti izvajanje evtanazije (pa tudi splavov).
Iz krogov zagovornikov evtanazije (tako zdravstvenih kot političnih) so nato sledile obtožbe o nepravilnem interpretiranju zakonodaje –katoliške bolnišnice naj bi zaradi dejstva, da jih sofinancira država, morale imeti obvezo, da omogočajo evtanazijo.
Toda del pravnikov nasprotno trdi, da imajo državljani sicer pravico do evtanazije, vendar zakon ne predvideva, da se jo mora izvajati povsod. Opozarjajo pa, da bi bilo treba paciente v tem primeru vnaprej seznaniti, da jim ustanova ne bo omogočila evtanazije, če bodo zanjo kdaj zaprosili.
Fernand Keuleneer, nekdanji član evalvacijske komisije za evtanazijo, opozarja, da zakon iz leta 2002 samo dekriminalizira zdravnike in osebje, ki izvajajo evtanazijo, ne zahteva pa do vseh zdravstvenih ustanov, da jo izvajajo.
Ranljivi so postali še bolj ranljivi, pritisk se povečuje
Leta 2012, 10 let po zakonskem sprejetju evtanazije, je skupina uglednih zdravstvenih delavcev pripravila poročilo, ki povzema, kaj se je v državi spremenilo, odkar je evtanazija dovoljena.
»Ranljive osebe so postale še bolj ranljive. Prepad med generacijami se je poglobil. Številne osebe se zaradi različnih pritiskov (pogosto tudi nezavednih) čutijo dolžne, da izrazijo željo po evtanaziji, tako ne bi bili več v breme sorodnikom itd.,« navaja poročilo.
Poročilo hkrati opozarja na številne nepravilnosti pri izvajanju evtanazije in na pogosto pomanjkljiv nadzor.
Poročilo med drugim izpostavlja, da je pogoje za evtanazijo mogoče interpretirati na več načinov. Včasih se tako evtanazira tudi paciente, ki ne trpijo za neozdravljivimi boleznimi, kar je v nasprotju z zakonom. A ker je termin »neznosno trpljenje« (ki je eden od pogojev za evtanazijo) subjektivne narave, ga komisija za nadzor praktično ne preverja.
V Belgiji vsak dan evtanazirajo 5 oseb
Število evtanaziranih v Belgiji medtem vsako leto vztrajno narašča. Lansko leto je preseglo mejo 2.000, kar pomeni, da evtanazirajo v povprečju dnevno več kot 5 oseb.
Naraščanje števila evtanaziranih bolnikov v Belgiji. V dobrih 70% primerov gre za rakave bolnike.
Od sprejetja dekriminalizacije evtanazije leta 2002 se sicer krepi ozaveščenost in odločenost krogov, ki nasprotujejo evtanaziji, a obenem narašča tudi javnomnenjska podpora evtanaziji. Še posebej močna je v flamskem delu Belgije.
Javnomnenjska raziskava, ki so jo denimo izvedli, preden je bila leta 2014 sprejeta možnost evtanazije za otroke (Belgija je edina država, ki to omogoča, brez starostne omejitve), je pokazala, da 3/4 anketiranih podpira to možnost. Zakonska določba je bila potem sprejeta z veliko večino v obeh domovih parlamenta.
Znaten del belgijske javnosti je bil ob tem celo presenečen nad negativnimi komentarji iz tujine. »Jezi me, ko v tujih medijih berem, da ‘ubijamo otroke’. Takega jezika tu ne uporabljamo več. Gre za drugačno razpravo na drugačni ravni,« je tedaj zapisal Bart Sturtewagen, urednik desno usmerjena časopisa De Standaard. Levo usmerjeni De Morgen pa je zapisal, da so državljani Belgije lahko ponosni, ker imajo »etično progresivne voditelje«.
Viri: www.famillechretienne.fr, www.lesoir.be, www.religionnews.com, www.nationalrighttolifenews.com
Foto: cbc.ca
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
