Ali znam priznati krivdo?

Thumbnail

Ko veš, da si naredil prekršek in se razjeziš: »To je krivično!« Premislek in priznanje lastne nepopolnosti sta lahko priložnost za rast.

Preteklo soboto sem se po večernem druženju s prijatelji vračala domov. Ker sem vedela, da sem se predolgo zadržala, ter da moram, če želim ujeti zadnji avtobus, malce pohiteti, sem stekla v smeri avtobusnega postajališča. V daljavi sem že videla mestno vozilo in ker si ga nisem želela zamuditi, sem brez pomisleka prečkala cesto na neustreznem mestu.

Kazen in še zamujeni avtobus

Trenutek kasneje je za menoj že stal modri avtomobil in dva policista, ki sta sedela v njem, sta mi naročila, da se moram ustaviti. Ker sem takoj zaslutila, da bom za storjeni prekršek kaznovana, sem razočarano zavzdihnila ter poiskala osebni dokument. Redkobesedni policist me je hladnokrvno seznanil s tem, kar sem ugotovila že sama, ter mi izročil položnico. Osramočena in jezna, ker sem poleg neljubega dogodka zamudila še zadnji avtobus, sem se peš podala proti domu.

Priznanje odpre vrata rasti

Noč in tišina, ki sta obdajali ulice, skozi katere sem se sprehodila, sta mi ponudili priložnost, da sem se zamislila nad svojim dejanjem. Se mi je res zgodila krivica, kot sem sprva mislila? V moji glavi se je prepletalo tisoč misli in navsezadnje sem si morala priznati, da se mi ni zgodila krivica ter da je kazen, ki sem jo prejela, popolnoma upravičena. Po premisleku sem si vendarle priznala napako, ki sem jo storila, ter obenem spoznala, da se lahko iz nje veliko naučim.

Predvsem sem se zamislila nad dejstvom, da sem vsakodnevno zelo slab zgled otrokom, ki se odpravljajo v šolo, saj med jutranjim tekom velikokrat ne upoštevam semaforjev in pravil, ki veljajo v križiščih. Čakanje zelene luči namreč močno ovira moj trening, zato sem v preteklosti velikokrat storila prekrške, ki bi me nekajkrat skorajda stali življenja. Vendar me to ni izučilo. O morebitnih posledicah vse do izdaje plačilnega naloga sploh nisem razmišljala.


“Z na videz nedolžnim prekrškom sem lahko zelo slab zgled otrokom,
ki me vsakodnevno vidijo, kako prečkam cesto.”

»Zakaj pa jaz ne smem, ona pa?!«

Otroci pa so me vsak dan opazovali. Vse do sedaj jim s svojim obnašanjem vsekakor nisem bila dober zgled. Čeprav so vedeli, da ne smejo prečkati ceste, kadar na semaforju gori rdeča, so me opazovali, ko sem kršila pravila ter se spraševali: »Zakaj pa ona lahko prečka cesto, medtem ko moram jaz čakati na zeleno luč?!«

Danes vem, da me je srečanje s policisti sicer »udarilo« po denarnici, vendar sem med drugim dobila enkratno možnost, da sem se zamislila nad svojim dejanjem, si priznala napako ter sklenila začeti znova.

Vzgojna kazen. Tudi za odrasle.

Odločila sem se, da bom za svoj tekaški trening izbirala poti, kjer ni semaforjev in križišč in kjer s svojim dejanjem ne bom zavajala peščev, zlasti pa ne otrok. Kazen, ki sem jo prejela, je bila vzgojna in danes se zavedam, da policista od mene nista zahtevala plačila kazni za to, da bi se polnila državna blagajna, temveč zato, da bi spoznala svojo napako in ugotovila, da za vsem skupaj tiči želja po tem, da se zavaruje človeško življenje.

Foto: kcet.org, singingwiththespirit.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja