“Glej, kakšne šlavfe imam na trebuhu.” “Pa kako so moje noge debele.” “Zakaj se redim, mami?” Verjetno si lahko predstavljate, da takšne komentarje slišite od svoje najstniške hčerke. Zanje vemo, da jih izgled zelo skrbi in neredko povzroča hude frustracije. Ampak niso edine. Povsem enake stiske doživljajo tudi najstniški fantje.
Tudi fantje imajo veliko željo po popolnosti
V puberteti vsakega fanta dočakajo spremembe, ki povzročijo, da se začne soočati z različnimi težavami. Včasih razvoj poteka tako silovito in hitro, da mu komaj sledijo, včasih pa spremembe nastopijo tako počasi, da so v krču in strahu, al bodo sploh kdaj ujeli svoje vrstnike. Mladostništvo je tako za fante obdobje nesigurnosti, ko se konstantno primerjajo s svojimi sovrstniki in natančno analizirajo vse, kar se jim zdi narobe pri njihovem izgledu. Zaskrbljeni so, ker njihove mišice niso dovolj napete in izražene in ker telo (še) ni zraslo dovolj.
Tega smo pri dekletih navajeni, pri fantih pa tega nekako ne pričakujemo. Navzven ne opazimo, da jih dejansko skrbi, kako izgledajo, pa vendar so lahko zelo nesigurni glede svoje podobe. Tudi pri njih se oglaša nek notranji glas, ki jih kritizira, in tudi oni imajo neizprosno željo, da bi bili popolni.
V iskanju nedosegljivega cilja
Ključno je, da najstnik pride do spoznanja, da nihče ni popoln. In da se prav vsak sooča s stvarmi, ki so mu na njem všeč, in tistimi, ki jih ne mara.
Vsak otrok slej ko prej pride do točke, ko začne ločevati, kaj mu je na njem všeč in česa ne mara. To je del njegovega potovanja in iskanja odgovora na to, kdo je, in kako izgleda. To je eden od pomembnih delčkov njegove samopodobe.
Današnja generacija je še veliko bolj pod pritiskom, da morajo biti popolni. Mladi so konstantno izpostavljeni popolnim sfotošopiranim podobam, ki jih vsakodnevno videvajo prek svojih telefonov in socialnih omrežij. Če želijo biti “in” v svoji družbi, morajo tudi sami objavljati svoje slike in nabirati lajke. Na slikah pa želijo izgledati kar najbolj popolni. Vendar bolj kot se trudijo, bolj se počutijo poražene, ker poskušajo doseči cilj, ki je nedosegljiv.
Zato imamo starši kritično in nenadomestljivo vlogo pri tem, da pomagamo otroku razvijati zdravo samopodobo. Še posebej najstniki nujno potrebujejo našo potrditev in spodbudo. Naj to ne bo le hiter kompliment kot protiutež njihove samokritike in nikar mu ne recite, da je njegovo razmišljanje smešno ali nesmiselno. Pomagajmo mu vzpostaviti bolj realen in zdrav pogled na njegovo telo, saj se primerja z neštetimi maskami in fasadami, ki ga obdajajo.
Telesna podoba ne sme postati središče vsega
Posebej pozorni bodite, če postane kritičen do svojega izgleda, če se spremenijo njegove prehranske navade, če se začne preintenzivno ukvarjati s športom ali če se začne izogibati socialnim stikom.
Ključno je, da najstnik pride do spoznanja, da nihče ni popoln. In da se prav vsak sooča s stvarmi, ki so mu na njem všeč, in tistimi, ki jih ne mara. Včasih je res lahko problem tudi prevelika teža. Vendar tudi tu lahko starši otroku pomagamo z zdravo prehrano in primernim gibanjem, seveda s poudarkom na skrbi za zdravo telo in ne ugajanju zunanjim normam.
Najbolj pomembno pa je, da telesna podoba ne pobere vse naše pozornosti oz. da ne predstavlja prioritete v naših odnosih. Naši odnosi, naše osebnosti, naše sposobnosti, naši talenti in naši darovi so tisto, kar mora biti in ostati v središču pozornosti. In tako bodo tudi otroci začeli verjeti, da ne potrebujejo popolnosti, da bi bili srečni in zadovoljni s tem, kar so.
Preberi še:
- Na pomoč! Moj sin je v puberteti
- To zagotovo vemo o najstnikih
- Kako je mama razložila enajstletniku, kaj se dogaja z njim – odgovor, ki ga morate prebrati