Na pomoč! Moj sin je v puberteti

Foto: Canva

Ne spomnim se, kdaj točno se je to zgodilo. Zdi se, kot da smo se naenkrat znašli v drugem svetu in na to nisem bila pripravljena. V resnici ne vem, če bi se sploh lahko pripravila. Spremembe so velike in intenzivne, ne samo zanj, ampak tudi zame.

Začel je manj govoriti in hoče biti sam. Želi si več zasebnosti. Nerodno mu je, če ga poljubim za lahko noč. Saj vendar ja ni več dojenček. 

Jaz pa sem začela dvomiti. Je z njim vse ok? Je kaj narobe? Naj grem preverit? Naj ga pustim samega? Kaj sploh potrebuje in želi od mene? Če ga vprašam, kako je, dobim le kratek odgovor: V redu. Pa je res v redu?

Postala sem dolgočasna in sitna. In samo težim. Tako pravi. Kje so tisti časi, ko mi je pritekel v objem, se smejal in mi razlagal, kaj vse se mu je dogodilo.

Hitro se razburi in to zeloooo intenzivno. Ja saj vem, da še ne zmore regulirati svojih čustev, ker se njegovi možgani še razvijajo. Vem, da moram le zdržati, ampak kako je včasih to težko.

Postala sem dolgočasna in sitna. In samo težim. Tako pravi. Kje so tisti časi, ko mi je pritekel v objem, se smejal in mi razlagal, kaj vse se mu je dogodilo. Ni več zadovoljen s katerimi koli oblačili. Včasih ga ni brigalo, kakšna so. Lahko sem jih sama izbrala in je bil zadovoljen. Zdaj pa so ena presvetla, druga pretemna, tretja preveč pisana, četrta grde barve, peta otročja, šesta punčkasta, sedma čudnega kroja, osma nimajo pravih žepov … V bistvu sem ob tako strogih “pogojih” lahko še vesela, da sploh najde kaj, kar mu ustreza.

Kar ne neha rasti. Zdi se, da mu je vse kar na enkrat premajhno. Posebej čevlji. Če ne bi vedela, da se bo to ustavilo, bi se že bala, da bom morala kmalu namesto čevljev kupovati plavutke.

Kar naprej je lačen. Običajno je prva stvar, ki jo slišim iz njegovih ust: “Kaj je za jest?” Pa najsi bo to zjutraj, ko pride iz šole ali pa 15 minut za tem, ko smo zaključili s kosilom.

Zdaj tuš ni več bavbav. Ugotovil je, da to dejansko potrebuje. Pa gel za lase tudi.

In vse mu je brezveze. Ne razume, kaj mu bodo v življenju koristili glagolski načini, delitelji števila 173, bitke v srednjem veku in športna teorija. Priznam, da ob tem tudi sama večkrat ostanem brez komentarja.

Takšno je naše trenutno stanje. Zavedam se, da smo še bolj na začetku. Čaka nas še veliko novih preizkušenj in spoznanj. O tem pa … čez par let.