Nasilje je strup za otroške možgane

Foto: Unsplash

Zaradi povečanega nasilja znotraj družin, ki je posledica spremenjenih družbenih okoliščin, ki so nastale ob soočanju z epidemijo COVID – 19, so pogosto spregledane žrtve nasilnih odnosov tudi otroci.

V pogovoru s kliničnim psihologom dr. Christianom Gostečnikom le ta izpostavlja, da so v preteklosti otroke vzgajali tudi s pomočjo nasilja, danes pa to ni več sprejemljivo, saj vedno bolj spoznavamo, da za udarec, ki ga je starš zadal otroku, ni kriv otrok, ampak starš, ki svojega ravnanja ne zna kontrolirati in se le skozi udarec zna umiriti.

Naloga staršev ni le to, da na stresne situacije ne odreagirajo z nasiljem, ampak so starši prvi, ki morajo otroka naučiti, kako naj se s stresnimi situacijami sooča. Otroci bodo na takšne situacije naleteli tudi izven družine (npr. v šoli) in ob starših se mora otrok naučiti, kako se umiriti in pravilno reagirati v situacijah, ki ga vznemirijo.

Sram, gnus in krivda so najpogostejša čutenja, ki jih otrok ob doživetem nasilju občuti, te občutke pa bo otrok odnesel s sabo v življenje. Kljub temu, da otrok nikoli ne more biti kriv za nasilne odnose svojih staršev, pa je ravno občutek krivde tako močan, da otroke zaznamuje za vse življenje.

Vsako nasilje je strup za otroške možgane, saj bo vzorce iz nasilnih odnosov, ki jih doživlja v primarni družini, nato iskal tudi v družini, ki si jo bo morebiti sam ustvaril.

Z dr. Christianom Gostečnikom smo se pogovarjali tudi o tem, kako zelo alkoholizem zaznamuje družinske odnose, saj je pretirana uporaba alkohola prisotna v mnogih družinah. Z alkoholom pogosto zdravimo druge težave (depresija ipd.), a ravno to potem povzroči še bolj nasilne odnose.

Je nasilje lahko kdaj koristno? Odgovor najdete v spodnjem videu:

Preberi še:


Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad: www.eu-skladi.si.

Ta slika ima prazen atribut alt; ime datoteke je image-3-750x327.png