Res ne maram presenečenj!

Foto: Canva

Imate radi presenečenja? Sama ves čas govorim, da jih ne maram, zadnje čase pa opažam, da sem si kdaj želela, da bi me kdo s čim presenetil, pa naj bo za rojstni dan ali pa kakšno drugo posebno priložnost. 

Tekom let so mi presenečenja postala neljuba, ker sem bila večkrat razočarana. Nekdo me je želel presenetiti, pa ni pomislil na vse in potem sem se v situaciji, v katero sem vstopila z zaupanjem, počutila zelo nelagodno in žalostno. Največkrat je to bilo zaradi hrane, saj mi celiakija prekriža sproščena druženja in moram vedno pregledati restavracije in menije, kamorkoli potujem. Cel dan lačen pa nihče ni rad, tukaj se boste strinjali z mano. 

Ko slišim nekoga reči “Zate imam presenečenje!”, dobim kar kepo v trebuhu. Sledi kup vprašanj in preverjanj, koliko časa se bomo zadržali in kaj bomo jedli, če bo kaj zame, če lahko na hitro kaj kupim za sabo… in kdo bi si potem želel takega “komplikatorja” s čim presenetiti? Samo moj dragi mož. 🙂

Bistvo dobrega presenečenja se torej skriva nekje v globokem zaupanju in povezanosti. Vsi dragi sotrpini, ki presenečenj res ne marate, ali veste, katero je tisto eno presenečenje, ki se mu prav nihče ne more izogniti?

Življenje.

Bog je za nas že pripravil pot, po kateri bomo stopali skozi čas, ki nam je podarjen tukaj na Zemlji. V Svetem Pismu je tako lepo zapisano, da nas je Gospod poznal po imenu, še preden nas je stkal v materinem telesu (Jer 1,5) in da že ve za načrte, ki jih ima z vsakim izmed nas (Jer 29, 11). Bog je poskrbel za vse in ta načrt je popoln po Njegovi volji. Se med nami najde kdo, ti temu načrtu popolnoma zaupa? Ki ne preživi dni, mogoče celo tednov, v skrbeh, kako se bo kakšna stvar odvila? Kako bo s službo, kaj bo s financami, se bo zdravstveno stanje kmalu izboljšalo, kaj bo s tem norim vremenom, kako bomo sploh lahko poskrbeli za svojo varnost v teh nepredvidljivih časih? Jaz ne poznam takega človeka. 

V mozaik vsakega življenja pridejo tudi temni in ostri delci, ampak če Bog obljubi eno stvar, je to zagotovo ta, da bo z nami vse dni do konca sveta.

Si pa želim, da bi se vsi bolje zavedali, da je za nas poskrbljeno. Bog sam pravi, da naj ne skrbimo niti kaj bomo oblekli, ne kaj bomo jedli. On ve, da to potrebujemo in vse to nam bo priskrbljeno. Tudi prihodnost naj nas ne skrbi, dovolj je, da smo z mislimi in srcem v današnjem dnevu. (Lk 12,22)

Povabi pa nas k zaupanju. Da svoj pogled usmerimo na to, kar je Božjega. In če se vrnem na svoj začetek – kaj je to drugega kot delo na povezanosti z Bogom in zaupanju v Njegovo voljo? Recept, da bo presenečenje dobro uspelo. 

Nikjer ne piše, da bo zgodba našega življenja romantična komedija. V mozaik vsakega življenja pridejo tudi temni in ostri delci, ampak če Bog obljubi eno stvar, je to zagotovo ta, da bo z nami vse dni do konca sveta. In če je res poskrbel za vse, tudi za hrano, potem res ni razloga, da se s čimerkoli obremenjujem. 

Danes razumem, da je veliko trpljenja izhajalo tudi iz mojega nezaupanja, ko sem bila prepričana, da moram vse storiti sama in da nimam nikogar, da bi se nanj lahko obrnila. Z glavo skozi zid sem pred sabo videla samo ovire in nisem niti iskala kakšnih vrat, ki bi mi ponujala drugo pot. Takšno obremenjevanje pa ne prinese nič dobrega, verjamem, da smo to že vsi na nek način izkusili.

Zato … če bi se radi obremenjevali – obremenjujte se, kako boste uživali v dnevu, ki vam je bil podarjen. Kako se boste danes zahvalili za vse, kar vam je dano. Obremenjujte se, kako močno se boste veselili vsega, kar prihaja in vsega, kar bogati vaše srce. Obremenjujte se, kako srečni smo lahko, da nas ima nekdo lahko tako neskončno rad in da smo ravno mi zaslužni te ljubezni. Te sladke skrbi, kajne? Držite se jih in ko bo naslednjič hudo, zaupajte, da če je to v Božjem načrtu, je tudi to na pot poslano z ljubeznijo.