Tudi opravičevanja se je treba naučiti

Ali tudi vi kdaj otroka po tem, ko ga je polomil, vztrajno silite: »Opraviči se!«? In ste nejevoljni, ker iskrenega kesanja kar ni in ni?

Vse, kar uspete doseči, je pogosto le nejevoljno zamrmran: »Prost …« ali obramben “Oprosti, AMPAK …” ali užaljen “Sori, no …”.

Vztrajanje zgolj pri tem, naj se naši otroci opravičijo svojim sorojencem, prijateljem in nam, se pogosto zdi kot čisto Sizifovo delo. Ker vemo, da tega, kar nazadnje le izustijo, ne mislijo iskreno. In tudi oni vejo, da tega ne mislijo iskreno. In prizadeta oseba ve, da ni mišljeno iskreno.

Mama treh sinov Heather Hale je prepričana, da je mogoče tudi drugače, in svetuje naslednje:

Empatija ne pride sama od sebe

Iskrena opravičila se porodijo iz tega, da se otroci zares zavedo svoje odgovornosti v nekem konfliktu. Ne moremo pričakovati, da bodo otroci popravili svoje vedenje, če niso niti gotovi glede tega, kaj točno počnejo napak. Empatija ne pride kar sama od sebe. In tu jim lahko starši pomagamo, da jih učimo, kako je gledati na svet skozi oči drugega. Vse skupaj pa se začne s priznavanjem napak in iskrenim opravičevanjem. Pri tem so uporabni naslednji štirje korak.

1. Žal mi je, ker/da …

Otroci morajo jasno razpoznati, kakšna je bila njihova vloga v razvoju konflikta.Otroci morajo jasno razpoznati, kakšna je bila njihova vloga v razvoju konflikta, namesto da pozornost preusmerjajo k drugemu. Naraven otroški odgovor se pogosto glasi: »Ampak on mi je …« ali: »Ona je prva začela!« Učite otroke tega, da sprejmejo svoj del odgovornosti za nastali problem, tako da 1) uporabijo besedo »jaz« in 2) jasno povedo, kaj so sami naredili narobe. Če otrok poskuša to ubesediti, pa ne zna točno povedati, kaj je naredil narobe, mu pomagajte najti besede in pokazati, v čem je bila težava. Vse skupaj je veliko lažje, če imate jasno izoblikovana družinska pravila.

Nekaj primerov 1. koraka:

• Žal mi je, da sem te porinil.
• Žal mi je, da sem te zmerjal.
• Žal mi je, da sem ti tisto vzel, ne da bi te vprašal.

2. Naslednjič bom …  

Se vam zdi, da stalno bijete vedno iste bitke? Otrokom moramo tudi pomagati, da iščejo načine, kako naslednjič ravnati drugače, boljše. Jasen »bojni načrt« za konflikte zmanjša njihovo število. Tudi tu bodo otroci potrebovali vašo pomoč, starejši otroci se bodo morda skušali temu izogniti. A vseeno vztrajajte, saj gre za verjetno najpomembnejši del.

Primeri 2. koraka:

• Naslednjič bom zadržal roke pri sebi.
• Naslednjič ti bom to povedal lepše ali pa bom raje molčal.
• Naslednjič te bom prej vprašal, preden bom vzel.

3. Ali lahko naredim ______, da te potolažim/razveselim?

Samo reči, da ti je žal, je sicer lepo, še veliko lepše pa je pokazati, da ti je žal.Restituacija je pomembna, čeprav pogosto prezrta sestavina procesa opravičila. Samo reči, da ti je žal, je sicer lepo, še veliko lepše pa je pokazati, da ti je žal. Otroci se morajo naučiti videti, da imajo njihova dejanja posledice in da je del teh posledic tudi to, da je treba poskusiti prizadeti osebi olajšati situacijo ali popraviti škodo. To lahko pomeni dati pohvalo po izrečeni žalitvi, popravilo ali nadomestilo uničene lastnine ali preprosto vprašati prizadetega, s čim mu lahko pomagamo, da se bo počutil bolje.

Nekaj primerov 3. koraka:

• Te lahko potolažim z objemom?
• Mislim, da si zelo v redu fant/punca.
• Ti lahko posodim kako svojo majico?

4. Mi lahko odpustiš?

Lepo bi bilo, če bi prizadeti lahko vedno odpustil, a otroke je treba naučiti, da je, tudi če odpuščanja ne prejmejo, pomembno, da so si zanj prizadevali. S tem pa omogočimo tudi prizadetemu otroku, da se uri v svoji sposobnosti biti usmiljen.

Vsakdo dela napake, zato moramo naučiti svoje otroke, da svoje napake rešujejo na dostojanstven način.Vsakdo dela napake, zato moramo naučiti svoje otroke, da svoje napake rešujejo na dostojanstven način. Vsak od nas pozna kakega odraslega, ki mu je izredno težko priznati, da se je zmotil, in se opravičiti, zato je potrebno začeti z učenjem tega zgodaj. Pretiran ponos, aroganca in trma izvirajo iz tega, da se človek ni učil, kako se opravičiti, zato se je smiselno truditi za to, da iskreno opravičevanje vzpostavimo kot pomembno stvar v naših družinah.

Vir: Familyshare