13 pravil lepega vedenja, ki bi jih morali poznati vsi otroci

Foto: Shutterstock

Morda kdaj zviška gledamo na pretirano polikanost in uglajenost, a dobre manire so praviloma zunanji odraz urejene notranjosti. Nekateri pravijo, da je bonton za družbo to, kar je “airbag” v avtu. Sam po sebi sicer le poln zraka, a ublaži trke in udarce. Prav tako dela bonton življenje v družbi (in družini) prijetnejše in znosnejše, zato je prav, da ga upoštevamo sami in da tudi svoje otroke k temu priučimo. Če ga upoštevamo sami, bo precej majhna verjetnost, da ga ne bi ponotranjili tudi naši otroci.

Pomemben del vzgoje otroka je torej, da starši otroka naučimo lepega vedenja. Manire so pomembne, saj nam pomagajo, da smo v življenju uspešnejši in hkrati postanemo del družbe. Pomanjkanje osnovnih manir negativno vpliva na otroke na vseh področjih njihovega življenja. Če bo otrok poznal in obvladal pravila lepega vedenja, bo uspešen, priljubljen, samozavesten tako v vrtcu, šoli, družbi, na izvenšolskih dejavnostih, znotraj širše družine …

Pravila lepega vedenja se s časom seveda tudi spreminjajo in gotovo bodo tudi nekatera pravila, ki jim danes sledimo mi, tekom otrokovega življenja zastarela … Ampak živimo tukaj in sedaj.

Tukaj je nekaj osnovnih pravil lepega vedenja, ki jih lahko in morajo osvojiti že otroci.

1. Pozdrav, prosim, hvala, oprostite … 

Začne se pri malenkostih. Pozdraviš, se posloviš, se zahvališ, prosiš, se opravičiš … To so malenkosti le na prvi pogled. V resnici pa te besede prinašajo spoštovanje, prijateljstvo in ločijo kultiviranega človeka od prostaka.

Primerno je tudi, da otroka naučimo, da se, če je bil kam povabljen, zahvali za prijetno zabavo, za lep dan, za kosilo, za darilo … Tudi s klicem ali sporočilom.

2. Majhne usluge

Majhne usluge omogočajo, da kot družba dobro delujemo. Stvari, kot so pridržanje vrat, pobiranje predmeta, ki je padel mimoidočemu, spuščanje starejše osebe mimo vrste, niso težka, so pa lepa dejanja. Lepo jih je dati, ko jih lahko, in lepo jih je prejeti, ko jih potrebujemo.

3. Predstavi se

Prvi vtis je pomemben. Ko te nekdo drug predstavi ali se predstaviš sam, je treba vzpostaviti očesni stik, iztegniti roko in se nasmehniti. Če je otrok sramežljiv in mu ni prijetno, da se dotakne nekoga drugega, je vedno sprejemljivo prikimavanje namesto rokovanja, seveda s pogledom, nasmehom in vljudnim nagovorom.

4. Točnost

To, da prideš ob dogovorjenem času, da ne zamujaš, je osnova bontona. Seveda se vsakemu kdaj zgodi kak nepričakovan dogodek, a dejstvo je, da vsi poznamo ljudi, ki imajo vsak dan takšne dogodke in je zamujanje njihova navada. Ne samo, da jim bo to pomagalo, da bo njihov dan potekal bolj gladko, ampak je tudi znak spoštovanja do njihovih sošolcev, učiteljev, trenerja in seveda družinskih članov.

5. Opazi druge in ceni njihovo delo!

Ne gre le za prijaznost, temveč za to, da otroke naučimo prepoznati in priznati prispevke drugih kot dragocene. Hkrati pa otroke naučimo pomembne lekcije, da drugi ljudje niso njihovi služabniki in da si zaslužijo spoštovanje in zahvalo, kljub temu da za svoje delo prejemajo plačilo. Spoštovanje do natakarja, čistilke, voznika, uradnika, poštarja in kogarkoli drugega v storitveni dejavnosti pokaže našo srčno kulturo.

6. Daj prednost slabotnejšim od sebe

Razen če so zelo majhni (ali bolni), so tudi otroci popolnoma sposobni stati na avtobusu, v cerkvi, v čakalnici … To, da odstopimo sedež drugim, je idealna priložnost, da otrokom pokažemo, da naša družba deluje, ker mislimo tudi na druge.

7. Bonton za mizo

Precej osnovno dejstvo je, da če pravil lepega vedenja pri jedi ne upoštevamo za domačo mizo, jih tudi drugje ne bomo. Ne gre toliko za pravilno uporabo točno določenega pribora in mesta, kjer naj bi bil postavljen kozarec (če seveda nismo na svečani večerji), gre bolj za naravnanost in uvidevnost do drugih. Pravila bontona velevajo, da z jedjo počakamo, dokler vsi ne sedejo za mizo. Tudi zelo majhni otroci se lahko naučijo počakati nekaj minut. Počakam, da si najprej postrežejo gostje, vprašam, preden vzamem zadnji kos, če bi ga morda želel kdo drug, vzamem le toliko, kot pojem, počakam z naslednjo jedjo, dokler vsi ne pojejo, jem čimbolj neslišno brez srkanja, riganja, škripanja z vilicami …

8. Ne prekinjaj drugih

Otrokova želja po pozornosti je normalna, vendar je pomembno, da se nauči, da zaradi tega ne prekinja drugih v pogovoru. Nekateri predlagajo, da naj otroka naučimo, da nas potreplja po roki, ko se z nekom pogovarjamo, in počaka, da ga ogovorimo.

Če vas prekine, mu mirno povejte, da je prekinjati nevljudno in da ga boste kmalu slišali. Ko pa je čas za pogovor, mu naklonite enako pozornost kot prejšnjemu sogovorniku in ga ne prekinjajte, ko govori.

9. Primerne pripombe
Če otrok pove svoji teti, da je videti noseča, ali vpraša neznanca, zakaj ima mozolje na obrazu, je to morda “razvojno primerno” vedenje za malčka, ki spoznava svoj svet. Otroke pa je treba naučiti, da njihove besede vplivajo na druge in da lahko prizadenejo in užalijo (tudi odrasle!), če komentirajo njihov videz. V redu je dati kompliment, a če niso prepričani, ali bo njihova opazka žaljiva, naj jo raje zadržijo zase.

10. Pokrivanje ust pri kihanju in kašljanju

Danes je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da otroke naučimo kašljati ali kihati v robček ali komolec. Tudi redno umivanje rok spada k bontonu.

11. Bonton na spletu
Tega v času naše mladosti še ni bilo, danes pa je to nujna veščina. Otroka je nujno naučiti, kaj sodi na splet in kaj ne. Tipičen primer slabega spletnega bontona je objavljanje slik drugih ljudi ali označevanje brez njihovega dovoljenja. Drugo osnovno pravilo spletne komunikacije je, da nikoli ne govorijo in ne pišejo tega, česar ne bi povedali osebno. Pomembno je tudi, da vedo, kdaj mora biti telefon izklopljen (v cerkvi, kinu, na gledališki predstavi, rojstnodnevni zabavi ali družinski večerji …).

12. Komunikacija po telefonu in e-pošti

Mlajša generacija je morda bolj spretna pri uporabi pametnih telefonov, vendar je zaskrbljujoče, koliko otrok ne pozna osnov telefonskega pogovora. Otroka naučite, kako naj začne telefonski klic, se predstavi in ​​se prijetno pogovarja in vljudno poslovi. Podobno velja za e-pošto. Če ne pišeš ravno prijatelju ali sorodniku, mora imeti e-sporočilo nujno neko osnovni strukturo. Več o tem, kako zastaviti uporabo pametnih telefonov v družini, najdete tukaj: Če vaši otroci uporabljajo pametne telefone, vztrajajte pri teh 9 pravilih

13. Primerna oblačila

Otroka lahko že zelo zgodaj naučimo, kaj je primerno obleči za katero priložnost. Seveda so pri predšolskih otrocih pravila oblačenja še zelo ohlapna, ampak njihovo pomanjkanje se čez nekaj let zelo pozna v najstništvu in, roko na srce, mnogi jih ne osvojijo niti v odrasli dobi.

Kako otroku priučiti manire?

Prva in najbolj osnovna stvar je, da so otroci ogledalo staršev. Če vi upoštevate pravila lepega vedenja, jih bo zelo verjetno tudi vaš otrok. In obratno. Nikoli ni prepozno, da se človek nauči nekaj novega in da napreduje.

Druga pomembna stvar je, da imate pričakovanja, ki so v skladu z otrokovo starostjo. Morda vas bo presenetilo, kaj vaš otrok zmore, če ima priložnost.

Lepo vedenje se prične doma. Če vi pozdravite, ko pridete domov, se zahvalite za kozarec vode, se vljudno pogovarjate s poštarjem …, bo to ponotranjil tudi vaš otrok.

Lepo vedenje lahko z otrokom tudi namensko vadite in ga tako pripravite na različne situacije. Otroku nikar ne grozite in ga ne kaznujte. Grožnje in kazni ne dajejo učinkovitih rezultatov. Dolgoročno je vedno bolje uporabiti zgled in spodbudo.

Vsako novo osvojeno pravilo lepega vedenja otroku prinaša koristi. S pomočjo manir zraste v prijazno in samozavestno osebnost, ki vzbuja spoštovanje in občudovanje ter se hkrati dobro počuti v vsaki (tudi neprijetni) situaciji.

Če želite prejeti lično izdelan seznam pravil lepega vedenja, ki ga natisnete in je lahko vam in otroku na vidnem mestu v pomoč pri lažjem osvajanju bontona, vpišite svoj e-naslov v spodnji obrazec in ga brezplačno prenesite.