Macesen – Larix decidua. Pravzaprav je nenavadno drevo. Običajno raste daleč od naših oči. Povzpeti se je potrebno visoko v gore in to ob pravem času. Trud ni zaman: pred našimi očmi doživimo ognjemet barv.
Macesen je mogočno drevo. Zraste do 40 metrov višine in njegovo deblo ima lahko premera tudi do metra in pol. Je poleg tise edino slovensko drevo, ki na jesen odvrže iglice, kar mu da prav poseben čar.
Njegov les velja za izredno kvaliteten les, iz katerega grade tudi ladje in najboljše pohištvo. Vendar ga najdemo le na nedostopnih krajih visoko v gorah, običajno posamično. Težko tudi uspeva ob drugih iglavcih. Ko se dvignemo nad 1700 metrov višine, pa je macesen nesporen vladar.
Macesen je pretežni del leta precej nezanimivo drevo. Spomladi in poleti je to nežno zelen iglavec, pozimi pa iglice odpadejo in drevo postane na pogled zelo oskubljeno. Vendar pa obstajajo trije tedni v letu, ki odtehtajo vse. Začne se okoli 5. oktobra med najvišje rastočimi drevesi in se nato zlagoma seli na nižja rastišča. Iglice macesnov postanejo zlato rumene barve. K njej moramo prišteti še zanimive vremenske razmere. V oktobru se namreč v dolinah že oblikuje inverzija, visoko v gorah pa daljša obdobja lepega vremena. Vendar pa je čar narave kratkega veka: že v zadnjih dnevih oktobra je pravljice konec in za ponovitev je potrebno počakati celo leto.
V nadaljevanju vam predstavljamo pet najlepših krajev, kjer bomo v naslednjih tednih lahko opazovali čudovite, zlatorumene macesne.
1. Planina Korošica v Karavankah
Na poti na prelaz Ljubelj tik pod nekdanjim koncentracijskim taboriščem, ob prvi serpentini zavijemo ostro na desno. Makadamska cesta se konča že po nekaj deset metrih. Ujeti smo med zadnja pobočja grebena Košute, Zajmenovimi pečmi in pobočji pod Košutico. Dve uri se vzpenjamo po kolovozu, nato pa se svet nenadoma odpre. Planina Korošica stoji sredi planjave, obdane z macesnovimi gozdovi in divjimi stenami gora v okolici. Pogled, ki nam polepša dan.
2. Slemenova špica nad Vršičem
O Slemenovi špici lahko govorimo le o presežnikih. Po stari vojaški cesti, ki so jo zgradili ruski vojaški ujetniki že davnega leta 1916, se povzpnemo na enega najvišjih gorskih prelazov Vršič s 1611 metrov višine.
Na samem sedlu se na desno proti prelazu Vratica s 1807 višine zvije drobna stezica. Sledimo ji in na drugi strani smo kot ujeti med severnim ostenjem Mojstrovk in globoko dolino Male Pišnice ter grebenom Kumlehove glave. Tu pa najdemo nenavadno goro Sleme z višino 1911 metrov. Kot nekakšen steber se dviga nekoliko po svoje iz drugih ostenij.
Na gori najdemo najvišje ležeči macesnov v gozd v Sloveniji. Medtem ko drugod rastejo posamič in precej narazen, tu tvorijo pravcati gozdni sestoj. Pravzaprav presenečenj kar noče biti konec. Nekoliko nižje v pobočju Male Pišnice najdemo najdebelejše macesnovo drevo. Obsega ima kar 484 centimetrov. Slemenova špica pa je znana po nenavadnih gorskih jezercih in po božanskem razgledu na morda najlepšo slovensko goro: Jalovec.
3. Pokljuške planine
Visoko nad Bohinjskim jezerom na planoti Pokljuka srečamo celo vrsto planin. Njihov nastanek ni povezan z živinorejo, ampak z rudarstvom.
V času med 15. in 19. stoletjem so bili na Pokljuki bogati rudniki železove rude, imenovane bobovec. Poleg tega so bili tam tudi obsežni gozdovi, ki so jih uporabljali za pridobivanje oglja. Rudo so topili v plavžih, ki so stali v dolini in sicer v Stari Fužini in Bohinjski Bistrici.
V 19. stoletju je bilo rudarjenja konec, saj so bili rudniki izčrpani, slovenske železarne pa so dobile mogočnega konkurenta v švedskih železarnah. Tako so se planine vrnile nazaj k osnovni vlogi in sicer paši živine poleti v gorah, ko je v dolini manjkalo krme.
Planine so raztresene po celotni planoti in si od zahoda proti vzhodu slede: Planina Ovčarija, Dedno polje, Viševnik, Planina pri jezero, Blato, V Lazu, Vodični vrh, Hebed, Vogar, Uskovnica, Zajamniki in še cela vrsta drugih. Prav vse so obdane z mogočnimi gozdovi, nad katerimi se dvigajo bele gore. Povzpnemo se torej nanje iz doline Voje in z Rudne doline.
Planine so si podobne kot jajce jajcu. Osnovna zgradba na planini je sirarna, okoli nje pa so raztreseni posamični pastirski stanovi. Del zgradbe je namenjen prebivanju pastirjev, del pa nudi zasilno zavetje drobnici. Številni teh stanov so postavljeni v brežini, tako da je prostor za živino v pritličji, stanovanje pa v nadstropju. Planine so obdane z macesnovimi gozdovi in material za gradnjo stanov se tako ponuja sam od sebe: leseni tramovi tvorijo stene in tla, skodle pa kritino streh.
4. Gola glava
Še vedno na slovenskem naselitvenem ozemlju, pa vendarle že v Italiji, najdemo Zahodne Julijske Alpe. Če so že Vzhodne Julijske Alpe tiste, ki se dvigajo naravnost v višino, je to pri Zahodnih Julijcih le še potencirano. Tu najdemo nekatere najlepših gora na svetu: Montaž, Viš, Nabojs in druge.
Ker so gore tako divje, najdemo le tu in tam kakšno planino. Zato pa toliko več macesnovih gozdov, ki se dvigajo nad jezeri, kot sta Rabeljsko in Mangartski jezeri.
Najlepše razglede pa najdemo z vrhov, ki gledajo na te gore. Gola glava nad dolino Belega potoka je prav gotova ena izmed teh. Kot mogočni stolpi se dvigajo gore nad macesnovimi gozdovi v okolici. Zavijemo torej iz Rateč v Kanalsko dolino, pa od tu v Jezersko dolino in prava paša za oči je na dosegu roke.
5. Izgubljeni svet Kočen in Kotov
Prav isto kot za Zahodne Julijce velja tudi za severne obronke Kamniških in Savinjskih Alp. Le-te kot nekakšna zvezda štrlijo dobesedno v nebo. Z njih se spuščajo ozke doline, ki jih na Kranjskem in Koroškem imenujemo Kočne, na Štajerskem pa Koti.
Najbolj vredne ogleda so Belska, Ravenska in Makekova Kočna na Kranjskem in Koroškem ter Matkov in Robanov kot ter Logarska dolina v Zgornji Savinjski dolini.
Ko vidimo te doline, so nam macesni na dosegu roke. Povzpnemo se torej do planinskih koč, kot so Ledine, Češka koča, Kamniška in Frischaufova koča, in imamo kaj videti.
Ravnega sveta ni, da bi nanj položil prosto roko. Vsepovsod same strmine in grozljivi prepadi. Vendar pa za macesne ni nobenih ovir. Kjer je kamnita poč, da najde vanjo prostor macesnovo seme, tam zraste macesnovo drevo. Tik nad prepadi deluje, kot da kljubuje vremenu in času.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!