Ženske danes izobražene – a ne na področju plodnosti

Glavnina današnje spolne vzgoje se vrti okrog kontracepcije. V zadnjem času pa nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi morali mlade osveščati tudi o tem, kako ohranjati svojo plodnost in da s spočetjem ni dobro predolgo odlašati …

V spolni vzgoji, ki je je v šolah deležna večina mladih, plodnost igra vlogo negativca, nebodigatreba, vsiljivca, ki se mu je potrebno na vsak način izogniti, ga pregnati, zatreti. Mladi zato vedo veliko predvsem o kontracepciji.

A na neki točki v življenju se situacija obrne – plodnost postane nekaj najbolj zaželenega, iskanega, včasih forsiranega, neredko pa tudi izgubljenega. In takrat se izkaže, da ljudje o njej vedo zelo malo, premalo. Nekateri »vlak« tudi zamudijo …

Rojevanje otrok se pomika v 30. leta

V Veliki Britaniji zato strokovnjaki s področja plodnosti vse glasneje opozarjajo, da je glede na trenutne družbene in demografske trende potrebno v zvezi s tem nekaj storiti.

Leta 2013 je bila povprečna starost britanske ženske, ki rodi prvega otroka, 28,3 let, povprečna starost vseh žensk ob rojstvu 30 let, s plodnostjo pa je imel težave vsak 6. par.

Tudi v Sloveniji je podobno – povprečna starost prvorodke je bila istega leta 29 let, ženske pa so bile ob rojstvu v povprečju stare že nekaj čez 30 let. Rojevanje otrok se tako vztrajno pomika na poznejši čas, s tem pa v obdobje, ko ženska plodnost začne upadati.

Velika Britanija – zahteve po pouku o plodnosti v šolah

Maja letos je prof. ginekologije Geeta Nargund, ena vodilnih britanskih strokovnjakinj s področja plodnosti, v pismu ministrici za izobraževanje predlagala, da bi morali pouk o plodnosti vključiti v nacionalni kurikulum, da bi se mlade ženske zavedale nevarnosti odlaganja materinstva.

Nargundova namreč trdi, da sicer izobražene ženske niso nujno osveščene tudi na področju plodnosti. In ko se tega prepozno zavejo, mnoge rečejo: »Pa zakaj me ni na to nihče opozoril?«

Primeren ukrep za soočenje s »plodnostno časovno bombo«, je po njenem mnenju osveščanje mladih, da bi lahko svoje življenje načrtovali tudi v skladu s tem: »Informacije dajo moč, najboljši način za opolnomočenje ljudi, da bi lahko prevzeli nadzor nad svojo plodnostjo, pa je preko izobraževanja.«

Veliko finančno breme umetnih oploditev žensk v zrelih letih …

Geeta Nargund je med drugim zapisala, da bi s tem lahko zmanjšali tudi veliko finančno breme, ki ga za javno zdravstveno blagajno predstavljajo v veliki meri nepotrebne oploditve v epruveti za ženske v 30. in 40. letih.

Trenutno zdravstveno blagajno v Veliki Britaniji ti posegi stanejo na stotine milijonov britanskih funtov, saj en sam cikel zdravljenja stane okoli 5.000 funtov. Ker je povprečna uspešnost posegov IVF en živorojeni otrok na 4 cikle umetnih oploditev, to za zdravstveno blagajno pomeni 20.000 funtov za enega otroka. S starostjo pa uspešnost pada in pri 40 letih je uspešen le še eden od 8 poskusov. 

… a problem niso le stroški, ampak tudi prizadete ženske

A prof. Nargundova ni zaskrbljena samo zaradi stroškov: »Prepogosto sem priča šoku in agoniji na obrazih žensk, ko se zavejo, da so predolgo odlašale z zanositvijo. Za mnoge je to spoznanje popolno presenečenje, občutek usodnosti in obžalovanja pa lahko neizmeren.«

Prof. Nargundova pravi, da je idealno, če ženska, ki je na otroka pripravljena, zanosi še pred 30. letom, saj s starostjo plodnost hitro upada. Opozorila je tudi, da se mnogi mladi ne zavedajo učinkov, ki jih imajo kajenje, popivanje, jemanje mamil ter previsoka ali prenizka telesna teža na plodnost.

Prof. Nargundova je s kolegi sicer razvila nove diagnostične pristope, ki namesto hitrega poseganja po IVF skušajo probleme odkriti s pomočjo ultrazvočnih preiskav in drugih testiranj (na podoben način deluje tudi NaPro tehnologija, ki išče in zdravi vzroke neplodnosti).

Glas podpore med kritikami

Čeprav je bilo pismo deležno številnih kritik, pa je Nargundovo podprl tudi prof. Allan Pacey, androlog z univerze v Sheffiledu in takratni predsednik britanskega združenja za plodnost.

»Čeprav se strinjam, da država ne bi smela imeti večje vloge pri tem, kako njeni državljani načrtujejo svoje družine, pa mislim, da vendarle ima odgovornost, da zagotovi zadostno informiranost mladih s področja zdravja. In tu imamo, po mojem mnenju, težavo,« meni Pacey, ki je vedno znova presenečen, kako malo 18-letniki vedo o stvareh, povezanih z lastno plodnostjo.

Na vprašanje, ali bi morali imeti otroke v svojih 20. letih, dr. Pacey odgovarja: »Z vidika biologije, da: ni dvoma, da so bila naša telesa zasnovana tako, da bi imeli otroke pri tej starosti ali še prej. Vsekakor pa bi jih morali imeti prej, kot jih imamo sedaj.«

Ključno pa je po njegovem mnenju, da »radikalno na novo premislimo o tem, kako izobražujemo svoje mlade o plodnosti, ne samo v osnovnih šolah, ampak tudi v srednjih in na univerzah, morda celo na delovnih mestih.«

Neravnotežje med spoloma: moški dolgo ploden, ženska ne

Pacey je zaskrbljenost nad rastočim razkorakom med človekovo naravo in družbeno resničnostjo: »Obstaja velika razlika med biologijo moškega in biologijo ženskega reproduktivnega sistema, to pa sedaj povzroča očitno neravnotežje in napetosti med spoloma.«

Čeprav tudi kakovost moškega semena upada (moški po 40. letu so za polovico manj plodni kot moški pred 25. letom), pa moško seme vendarle nastaja vse življenje in moški lahko postanejo očetje še v starosti.

Drugače pa je pri ženskah, ki se rodijo z omejeno zalogo jajčec in ne morejo več proizvajati novih, po 35. letu začne njihova plodnost zelo hitro upadati.

Ko so imeli pari otroke v svojih 20. letih, te razlike niso bile tako pomembne, danes, ko se je čas rojevanja otrok pomaknil v 30. leta, pa so. In meja se vsako leto pomakne višje.

Pacey se boji: »Na račun izobraževanja, služb in želje, da bi živeli na polno, naš način življenja in naša narava nista več medsebojno usklajena na področju starševstva. Prišli bomo do točke, ko bo povprečna starost, pri kateri se par odloči za otroke, postala nezdružljiva z njuno reproduktivno biologijo.«

Žaljiva in neokusna opozorila?

A tovrstna opozorila so danes v družbi dojeta kot politično nekorektna, opozarja dr. Pacey: »Letos smo skupaj z nekaj drugimi strokovnjaki skušali začeti razpravo o potrebnosti boljšega izobraževanja o plodnosti in bolj premišljenega načrtovanja družin. A, kot pričakovano, je bilo že samo postavljanje tega vprašanja v nekaterih delih javnosti dojeto kot žaljivo in neokusno.«

Viri: dailymail.co.uk, telegraf.co.uk, mercatornet.com

Foto: advancedintegratedhealth.com, kidspot.com.au, thecultureconcept.com