Zdrava prehrana po načelih sv. Hildegarde, zdravilke iz 12. stoletja

Foto: Shutterstock

Hrana je zdravilo, je že v srednjem veku trdila redovnica in cerkvena učiteljica sv. Hildegarda. Nekatera živila prinašajo veselje, druga žalost. Katera zdravju koristijo in katera mu škodijo?

Sv. Hildegarda – čudo 12. stoletja

Sv. Hildegardo iz Bingna, nemško opatinjo, so imenovali čudo 12. stoletja. Ne le zaradi njene svetosti, ampak tudi zaradi njenega znanja. Spada med prve nemške naravoslovke in zdravnice ter še danes razbija mit, da so bile srednjeveške ženske zaprte med štiri stene. Sv. Hildegarda je večkrat prepotovala takratno Sveto rimsko cesarstvo, pridigala na trgih, ustanovila dva samostana in si dopisovala z najvplivnejšimi osebnostmi tedanjega časa, vključno s cesarjem in papežem.

Imela je dar preroške jasnovidnosti. Pogosto je imela videnja, ki jih je potrdil takratni papež Evgen III. Napisala je več knjig, med njimi mistično-vizionarsko trilogijo Spoznaj poti, Knjiga o življenjskih zaslugah in Knjiga Božjih del.

Danes jo odkrivamo kot učiteljico in zagovornico naravnega zdravilstva. V delih Vzroki in zdravljenje ter Zdravilna moč narave govori o vzrokih telesnih in duševnih bolezni, zdravilni moči zelišč, korenik, plodov in rudnin.

Zlata pravila za zdravo življenje

Hildegardina pravila za zdravo življenje so aktualna še danes: če zboliš, poišči zdravila v naravi; spoštuj naravni ritem spanja in gibanja; uskladi molitev in delo; s kopelmi in umivanjem očiščuj svoje telo; ne prepuščaj se žalosti, poišči nekaj, kar te bo razvedrilo.

Pri interpretaciji njenih naukov je potrebna previdnost, saj ga na različne načine razlagajo in izkoriščajo tudi številni novodobni zdravilci.

Hrana kot zdravilo

Sv. Hildegarda živil ni opisovala po njihovi vsebnosti vitaminov in količini kalorij, ampak po njihovi zdravilni vrednosti (»princip subtilnosti«). Med živili in zdravili ni razlikovala, zanjo je bila vsa hrana tudi zdravilo.

Sv. Hildegarda priporoča prehranjevanje, bogato z žitaricami, sadjem in zelenjavo. Meso, ribe, mleko, mlečne izdelke in zelišča bi morali uživati zmerno. Zdravemu odraslemu človeku zadostujejo 2 – 3 obroki dnevno, pri čemer naj bo prvi obrok čim kasneje.

Njena načela je v 50. letih prejšnjega stoletja na svojih pacientih preizkusil avstrijski zdravnik dr. Gottfried Hertzka. Številni ljudje, ki se njenih prehranskih načel držijo še danes, poročajo o boljšem počutju, trdnejšem zdravju in »veselem duhu«.

Ne katerokoli žito, ampak pira

Kraljica žit je po Hildegardino pira. Kot sprejemljivo označuje tudi polnozrnato pšenično moko, posebej pa opozarja pred škodljivo belo moko.

Piro lahko uživamo v različnih oblikah: kot pirin kruh (preprost recept najdete tukaj), pirino kašo, pirin rižek (brušena pira, ki jo lahko pripravimo v solatah, kot rižoto itd.), pirine testenine, juho s pirinim zdrobom, iz pirine moke pa lahko spečemo tudi pecivo.

Od sadja sv. Hildegarda še posebej priporoča jabolka, hruške, kutino, češnje, pomaranče in limone, nešplje, mandlje, kostanje in maline. Od zelenjave pa hvali koristne lastnosti fižola, čičerke, buč in zelene solate. Ta živila naj bi bila »topla« in naj bi organizmu prinašala veselje.

Živila, ki se jim je bolje izogibati

Med živili, ki jih Hildegarda imenuje »strupi«, so jagode, ker »rastejo blizu zemlje in celo v gnilem zraku«, breskve, zaradi katerih »v želodcu nastaja sluz«, slive, ki v človeku »razplamtijo bolezni«, in por, ki naj bi bil še slabši od »nekoristnega plevela«.

Verjetno nas bo presenetilo, da Hildegarda odsvetuje pretirano uživanje surovega sadja in zelenjave, »ker jih želodec ne more zlahka prebaviti, saj niso bila najprej toplotno obdelana z ognjem«. Skrivnost naj bi bila v tem, da je surova hrana težja za prebavo in da človeku zato odvzema energijo.

Zmernost in ravnovesje

A prehrana je le eden od temeljev zdravega življenja. Po Hildegardino je ključna zmernost, dovolj spanca in občasni post, ki mora nujno imeti duhovno osnovo in nas povezati z Bogom. Če ga vzamemo le kot »čiščenje telesa«, ne bo imel učinka.

Prav tako moramo uravnovesiti čas za delo, počitek in molitev. Vseh njenih nasvetov gotovo ne bomo upoštevali (kot hči svojega časa npr. priporoča puščanje krvi in ožiganje kože), lahko pa nam je v navdih njeno globoko prepričanje, da je človek v samem bistvu povezan s Stvarstvom.

Hildegardini recepti

»Piškoti veselja«

Proti živčni napetosti in za veselega duha sv. Hildegarda svetuje kozarec kuhanega vina ter piškote iz pire in začimb.

Sestavine:

• 250 g pirine moke
• 90 g masla
• 70 g rjavega sladkorja
• 35 g medu
• 2 rumenjaka oz. 1 celo jajce
• 1 čajna žlička muškatnega oreščka
• 1 čajna žlička cimeta
• pol čajne žličke nageljnovih žbic (klinčkov)

Priprava:

V skledi zmešamo moko in zmlete začimbe. Pečico segrejemo na 180°C.

Maslo stalimo ter mu dodamo sladkor in med. Nato dodamo rumenjake in z mešalnikom dobro premešamo. Maso zlijemo v skledo z moko in mešamo, dokler ne dobimo gladkega testa, ki bo odstopilo od sklede. Če je testo premokro, dodamo še malo moke.

Testo pustimo pol ure počivati. Nato ga na pomokani površini razvaljamo in z modelčki oblikujemo piškote, debele približno 3 mm. Zložimo jih na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo cca. 13 minut na 180°C.

Pisana solata

Sestavine:

• 2 korenčka
• 2 majhni bučki
• 1 kumara
• pol šopka redkvic
• kuhana pira v zrnju
• kis

Priprava:

Zvečer prerežemo kumaro, ji odstranimo semena (če so velika) in jo narežemo na obročke. V cedilu jo potresemo z grobo soljo in jo pustimo čez noč, da se odcedi.

Naslednjega dne narežemo korenček, bučke in redkvice. Vso zelenjavo nad soparo (ali v slanem kropu) kuhamo 3 – 5 minut. Ko jo odstavimo, jo takoj prelijemo z mrzlo vodo, da se bo prenehala kuhati.

Vso zelenjavo stresemo v skledo, prelijemo s kisom (in po potrebi s soljo) ter posujemo s kuhano piro v zrnju. Po želji lahko dodamo tudi kakšno začimbo (npr. česen, surov komarček, surov peteršilj …).

Viri: www.famillechretienne.fr, www.cuisine-libre.fr, revija.ognjisce.si, germanfood.about.com