Vsake tišine ni potrebno zapolniti z besedami

Foto: Canva

Veseli december je za nami, glasna praznovanja so zamenjali mirni in tihi januarski dnevi. Kot nalašč za vse introverte, katerim je namenjen prav današnji dan. V svetu, ki ceni hitrost, glasnost in stalno prisotnost, je to lahko opomnik, da obstaja tudi drugačen način bivanja. Ob bok temu, da je treba vedno nekje biti, nekaj povedati ali nekaj dodati, je tu tišina. Tišina, ki je hitro razumljena kot zadrega ali pa praznina.

Introverti smo v svetu, kjer se poveličuje ekstrovertiranost, pogosto napačno razumljeni. Če potrebujemo čas zase, se zdi, kot da se umikamo. Če nam je ljubše ostati doma kot iti na zabavo, smo hitro etiketirani za nedružabne. Če v preglasni družbi nismo preveč zgovorni, smo označeni za neodprte. A resnica je precej bolj tiha in precej globlja. Introverti smo posebne duše, ki ne živimo nič manj intenzivno kot drugi, a živimo drugače. V tem svetu pogosto hodimo nekoliko ob strani. A s svojo tiho prisotnostjo opominjamo, da obstaja tudi drugačen svet. Počasnejši, globlji, takšen, ki ne zahteva stalnega dokazovanja.

V svetu, kjer se vsi trudijo povedati svoje, je to redka izkušnja – Biti slišan in viden. Ne prekinjen, ne popravljen. Samo slišan.

Kaj se lahko naučite od nas?

1. Čas zase je pomemben

Introverti vemo, kdaj potrebujemo umik. Ne zato, ker bi bežali pred ljudmi, ampak zato, da si napolnimo baterije in da tam, v tišini, spet najdemo sebe. Morda ekstroverti to težje razumejo, saj njih napolni druženje z drugimi, introverti pa to polnjenje dobimo v samoti. Tako lahko v odnose vstopamo iskreno, smo v njih pristni in prisotni ter smo tako najboljša verzija sebe.

Ne glede na to, ali ste sami introverti ali ne, je ključno, da si vzamete čas zase, saj le tako poskrbite zase in preprečite izgorelost.

2. Ne pozabimo svojih otroških strasti

Biti sam še ne pomeni biti osamljen. Introverti časa, ki ga preživimo v samoti, ne smatramo za izgubljenega, ampak kot priložnost, da se povežemo s svojim notranjim svetom in znova najdemo stik s seboj.

Samota je za nas lahko branje, pisanje dnevnika, učenje preko spleta, sprehod, slikanje, glasba, ples, šport, meditacija, skrb za hišne ljubljenčke, odklop v naravi, ustvarjanje, razmišljanje. V takšnih trenutkih se pogosto spomnimo, kdo smo, kaj nas zanima in kaj smo morda nekje na poti izgubili.

Kaj ste radi počeli kot otrok, pa danes za to nimate časa? Kaj je tisto, kar vas resnično navdušuje (in ne tisto, za kar mislite, da bi morali početi)?

3. Včasih je umik najboljša rešitev

Dobro je znano, da introverti veliko razmišljamo. Ko se pojavi težava, ne reagiramo takoj. Potrebujemo čas, da stvari analiziramo, premislimo in predelamo. Da jih začutimo in razumemo.

In pogosto se ravno takrat, ko stopimo korak nazaj, pokaže jasnost.

Včasih ne potrebujemo še enega pogovora, da bi rešili težavo. Potrebujemo prostor in umik, da lahko razmislimo. Ste kdaj opazili, da se rešitve pogosto pojavijo takrat, ko se malo umaknete iz težavne situacije?

4. Štejejo samo globoki odnosi

Morda se zdi, da introverti nismo ljudje za odnose. To ne drži, drži pa, da si želimo globokih odnosov, ne pa številnih. In ta globina se začne pri odnosu do sebe. Bolj ko smo povezani s svojim notranjim svetom, bolj znamo biti prisotni tudi za druge. Ne površno in ne mimogrede. Ampak globoko in iskreno.

Kaj ni čudovit občutek, da imate v življenju nekoga, ki vas resnično želi spoznati? Ki želi videti to, kar v resnici ste?

5. Poslušajmo, da bi razumeli

Introverti poslušamo. Ne zato, da bi hitro imeli odgovor, ampak zato, da bi razumeli. V svetu, kjer se vsi trudijo povedati svoje, je to redka izkušnja. Biti slišan in viden. Ne prekinjen, ne popravljen. Samo slišan.

6. Tišine ni potrebno zapolniti z besedami

Introverti smo velikokrat označeni za pretihe, zaprte in sramežljive. Vendar introverti ne govorimo zato, da bi zapolnili tišino. Mi spregovorimo, ko imamo kaj vrednega za povedati. In če govorimo z nekom, ki nam je blizu, ali pa gre za neko globoko temo, morda sploh ne bomo nehali govoriti. Včasih je za našo zgovornost potrebna samo prava oseba ali prava okoliščina.

7. Ne reagirajmo na prvo žogo

Ste bili kdaj pozorni na to, kako se spremeni vaša energija ob introvertu? Morda se počutite bolj mirni ali sproščeni. Introverti pogosto oddajamo pomirjujočo energijo. Običajno tudi ne reagiramo impulzivno, ampak opazujemo, začutimo sebe in druge ter premislimo, preden odgovorimo. To umiri razgrete situacije.

Biti sam še ne pomeni biti osamljen.

Morda vas introverti ne učimo z glasnimi besedami ali jasnimi navodili. Učimo pa vas s tem, da dajemo prostor. Da si upamo biti tiho. Da si vzamemo čas. Da ne reagiramo takoj.

Ne želimo si vas spreminjati. Želimo pa si, da bi si vsi dovolili več poslušati in več stika s sabo. Da bi se upali upočasniti in v tišini slišati tisto, kar v hrupu pogosto preslišimo.