Nedeljske lokalne volitve niso prinesle večjih presenečenj. Volivci še vedno najbolj zaupajo t. i. neodvisnim kandidatom, ne glede na njihovo siceršnjo odvisnost od jasnih ideoloških in kapitalskih ozadij.
Čeprav je v vsakem lokalnem okolju povsem jasno, kateremu političnemu polu vrednostno pripada posamezen t. i. neodvisni kandidat, volivci večinsko še vedno raje volijo nekoga, ki si ne pripenja strankarske značke. Pojav neodvisnih kandidatov na lokalni ravni ima na državni ravni zrcalno sliko v ponavljajočih se zahtevah po novih obrazih.
Beg pred strankarsko opredelitvijo se med kandidati začne že na mikroravni krajevnih in četrtnih skupnosti, nadaljuje pa se vse do najvišjih občinskih položajev, do županov. Statistika je neizprosna: v slabih 15 letih je število zmagovitih županov, ki jih ni kandidirala nobena politična stranka, poskočilo za skoraj 50 %, s 43 leta 1998 na 81 včeraj. Zadnja številka se bo po drugem krogu županskih volitev čez dva tedna še povišala.
Podpora nestrankarskim županskim kandidatom in njihovim listam vztrajno raste. Marsikje so na občinski ravni postali celo glavna politična sila. Celo marsikateri nekdanji strankarski župani se v težnji po ohranjanju oblasti prelevijo v neodvisne.
Zgledi velikih vlečejo in po Ljubljani, Mariboru ter Kopru se trend prenaša tudi na manjše občine. Nobena posebej nova ugotovitev tudi ni, da je levi politični pol pri ustanavljanju neodvisnih list veliko bolj ustvarjalen od desnega. Če je desnica pri ustanavljanju neodvisnih list na lokalni ravni bolj zadržana, bi bilo dobro, da si odgovori vsaj na vprašanje, zakaj potem njeni volivci bolj množično ne podprejo njenih strankarskih kandidatov?
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!