Veselje v malem

Foto: Canva

S sijočimi očmi je pritekel k meni in mi potiho šepnil: “Mami, a ti povem skrivnoooost?” Prav to skrivnost sem imela že kakšen mesec zapisano v svojem koledarju, a sem rekla: “Seveda, kaj pa je?” “A veš, da ti bom jutri pokazal célo mojo sobo? Bova odšla skupaj v vrtec?” In tako sva oba z veseljem pričakovala najino popoldne.

Ozračje v Vijolični sobi v montessori vrtcu je bilo prijetno. Otroci so z navdušenjem kazali mamicam različne materiale in tudi z Janom sva občudovala opice v eni izmed knjig, vonjala začimbe, preverjala barvno lestvico in se zadržala v molitvenem kotičku.

Vedno znova me je prešinjala Jezusova zapoved, naj postanemo kakor otroci; tokrat me je moj mali fantek spomnil, da je veselje v majhnih stvareh, v vsakdanjem delu, ki ga opravljam, in v ljudeh, ki jih srečujem čez dan. Jasno je bilo, da vsak material vsak dan uporablja, zdaj pa je z vso pozornostjo podajal navodila meni, kako se z njim upravlja. Ni pozabil niti na umivanje rok, tako da sem se ponovno spomnila, kako se jih pravilno temeljito opere. 🙂

Po poti domov sva se pogovarjala o najinem popoldnevu in tako ponosno je držal glavico, da sem spet ozavestila, kako je pomembno, da se v svojem okolju počuti sprejetega in samostojnega.

Vedno znova me je prešinjala Jezusova zapoved, naj postanemo kakor otroci; tokrat me je moj mali fantek spomnil, da je veselje v majhnih stvareh, v vsakdanjem delu, ki ga opravljam, in v ljudeh, ki jih srečujem čez dan. Da je pomembno, da se stvari lotimo z ljubeznijo in zaupanjem ter najpomembnejše, da jih bomo tudi sami nekoč ponosno s sijočimi očmi pokazali našemu nebeškemu Očetu.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja