Ali je kuga današnjega časa – eksponentna rast nenalezljivih bolezni, kot so astma, srčno-žilne bolezni, debelost in alergije na hrano – povezana z rastjo števila carskih rezov? Ni tako neverjetno, kot je videti!
Mikrorojstvo (Microbirth, 2014) je nov dokumentarni film, ki razkriva aktualna znanstvena dognanja o mikroskopskem dogajanju, ki se odvija ob rojstvu človeka in ima lahko dolgoročne posledice za zdravje naših otrok.
Nenalezljive bolezni dosegajo razsežnost epidemije
Ugledni znanstveniki iz ZDA in Velike Britanije v filmu Mikrorojstvo predstavljajo izsledke raziskav, s katerimi so našli povezave med modernimi porodnimi praksami in ključnimi biološkimi procesi, ki otroke naredijo bolj dovzetne za bolezni v kasnejšem življenju.
Nedavne študije so pokazale, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, 20 odstotkov več možnosti za razvoj astme, 20 odstotkov več možnosti za razvoj sladkorne bolezni tipa 1, enako več možnosti za razvoj debelosti in malo manj za želodčno-črevesne bolezni, kot sta kronova bolezen ali celiakija. Na splošno so nenalezljive bolezni v svetu v velikem porastu.
Carski rezi niso vzrok, so pa povezani z boleznimi
V filmu znanstveniki raziskujejo možne razlage za tako veliko naraščanje nenalezljivih bolezni, vključno s hipotezo, da porodi s carskim rezom lahko motijo naravni prenos hormonov in dobrih bakterij z matere na otroka in tako vplivajo na njegov imunski sistem in metabolizem.
Če se otrok rodi s carskim rezom, predvidevajo, bi to lahko spremenilo začetek ustvarjanja dojenčkovega mikrobioma (o njem smo pisali v napovedniku filma). Gre za prenos t. i. dobrih bakterij z matere na otroka, ki se zgodi med vaginalnim porodom. Ker med carskim rezom do tega prenosa ne pride, se dojenčkov imunski sistem zato ne razvije do svojega polnega potenciala. Druga hipoteza pa predvideva, da lahko prav prenos bakterij med procesom vaginalnega poroda skupaj s »koktajlom« hormonov, ki se sprostijo med porodom, korenito vpliva na dojenčkov imunski sistem in metabolizem.
Samo 10 % telesa predstavljajo človeške celice. Vse ostalo so mikrobi. Skupno jim rečemo mikrobiom.
Hkrati znanstveniki opozarjajo, da ne bi povezav, ki so jih odkrili, enačili z vzroki. Dr. Rodney R. Dietert, profesor imunologije na univerzi Cornell, pravi: »V zadnjih 20 do 30 letih vidimo dramatično povečanje primerov otroške astme, sladkorne bolezni tipa 1, celiakije in otroške debelosti. Prav tako se je povečalo število carskih rezov. Ali je carski rez vzrok zanje? Ne. Kar naredimo s carskim rezom, je, da dojenčku ne omogočimo, da bi bil posejan z mikrobi. Imunski sistem ne dozori. In metabolizem se spremeni. Gre za imunsko disfukcijo in spremembe v metabolizmu, za katere vemo, da prispevajo k tem boleznim in pogojem zanje.«
Ključen je prenos mikrobov z mame na dojenčka
Dokler zarodek raste v maternici, se razvija v skoraj sterilnem okolju, ki se zanaša na materino zaščito. Ko pa se rodi, vstopi v svet bakterij, od katerih so nekatere slabe (patogene) in nekatere dobre. V dneh, ki sledijo porodu, se posebne vrste dobrih bakterij naselijo na ključna mesta na materinem telesu in se prenašajo na dojenčka med in takoj po porodu skozi porodni kanal, z neposrednim stikom koža-na-kožo in z dojenjem. Vloga teh dobrih bakterij je, da naučijo dojenčkove celice razlikovanja, kaj je »prijateljsko« in kaj »sovražno«, s čimer se imunski sistem lahko bori s patogeni. Ta sistem zažene otrokov imunski sistem in pomaga, da za vse življenje zaščiti novorojenčka pred boleznimi.
Poleg največje dote – življenja, ki ga mati da otroku, je »sejanje« dojenčkovega mikrobioma morda drugo največje darilo, ki mu ga lahko da, saj ga zaščiti za vse življenje.
S poseganjem v rojstvo, kakršna je uporaba sintetičnega oksitocina, antibiotikov, carskih rezov in hranjenja z adaptiranim mlekom, ta prenos z mame na dojenčka motimo ali se mu popolnoma izognemo. Za dojenčke, ki pridejo na svet s carskim rezom, je lahko njihov prvi kontakt z bakterijami spremenjen: namesto z materinimi se sreča s bolnišničnimi, ki pripadajo popolnim tujcem.
Znanstveniki ob tem poudarijo, da smo ljudje dokazano zmanjšali pestrost mikoorganizmov na in v našem telesu: izgubili naj bi kar tretjino »starih dobrih prijateljev« mikrobov, s katerimi smo odraščali, kar ne more voditi v dobre rezultate. Tako kot zmanjšanje biotske pestrosti vpliva na bolezni v drugih ekosistemih, se verjetno podobno dogaja tudi med ljudmi. Namesto k spodbujanju pestrosti dobrih bakterij smo vsaj v razvitem svetu razvili misel, da je vse bakterije treba odstraniti in uničiti, s tem pa smo naredili veliko škodo predvsem samim sebi.
Bankrot zdravstvenega sistema?
Zakaj znanstveniki tako zelo opozarjajo na ključen pomen prenosa mikrobioma z matere na otroka? Profesor Stefan Elbe, direktor Centra za svetovno zdravstveno politiko na univerzi Sussex, opozarja, da bi lahko stroški zdravljenja nenalezljivih bolezni, ki so po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije vzrok za 80 odstotkov vseh smrti na svetu in dosegajo razsežnosti epidemije, vodili v bankrot svetovnega zdravstvenega sistema do leta 2030: »Da postavim v kontekst – skupni dohodek večine držav na svetu na leto je manj kot bilijon ameriških dolarjev, stroške pa ocenjujejo na 47 bilijonov.«
Scenarij je torej precej podoben kateremu od znanstveno fantastičnih filmov, a profesor ni pesimističen, prav tako pa ne optimističen: »Ne mislim, da smo prepozni, prav gotovo pa nismo prezgodnji.« Vlade so izjemno zaskrbljene zaradi posledic odpornosti na antibiotike in učinka teh bolezni, kar bi lahko ogrozilo socialno in ekonomsko stabilnost na svetovni ravni.
Rešitev?
Če je scenarij tako črn, pa znanstveniki delajo na raziskavah, kako bi ga lahko spremenili. Ugotavljajo, da bi se dalo marsikaj spremeniti že z ozaveščanjem, nižanjem števila carskih rezov (ki marsikdaj niso nujen poseg, sploh v državah, kjer je prepuščen izbiri porodnice), hkrati pa s spodbujanjem kožnega stika med materjo in novorojenčkom ter spodbujanjem dojenja, kar vse vpliva na prenos mikrobioma.
Odkritje mikrobioma je pomemben trenutek v človeški zgodovini, menijo raziskovalci: daje vpogled v obstoj ogromnega števila bakterij, ki živijo na nas in mogoče ponujajo medicinski skupnosti novo pot za zdravljenje bolezni. Celo bolj pomembno – ponujajo možnost pomoči za preprečevanje bolezni. In vse se začne z rojstvom.
Dobra novica: Mikrobiom lahko prenesemo tudi med carskim rezom
Seveda pa je carski rez marsikdaj nujen poseg za življenje dojenčka ali matere. Tudi tu so znanstveniki že našli možne rešitve, ena od njih je metoda tampona, na katerega tik pred posegom naselijo materine mikrobe iz vagine in jih nato naselijo na novorojenčka.
Soustvarjavlec filma Toni Harman opozori na napačno razumevanje ugotovitev: »Carski rez je pogosto nujen in lahko reši življenje. Nekaj vodilnih posameznikov je sprožilo alarm in gradi sliko možnih dolgoročnih izidov. Zadnjih nekaj let vedno več ljudi prisostvuje tej debati in teža novih raziskav kaže zelo zaskrbljujočo sliko v smislu prihodnjega zdravja prebivalstva. Film ozavešča o možnem pomenu »sejanja« mikrobioma za vse otroke, tiste rojene naravno ali s carskim rezom. To ni tema le za starše in zdravstvene strokovnjake, ampak tudi za vse svetovne voditelje. Zagotovo je zdaj čas za rojstvo, da se osredotočimo na resno in nujno opozorilo na najvišji ravni!«
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
