
Odnos z mamo je za nekatere nekaj najdragocenejšega, za druge pa zelo občutljivo in boleče področje. Čeprav vsi hrepenimo po posebni in nenadomestljivi vezi s svojo mamo, je ni vsem dano izkusiti. Ob tem se pojavljajo različni občutki, vsi pa so resnični in prav je, da si jih priznamo. Tudi če gojimo jezo, zamero ali žalost do svoje mame.
V idealnem svetu, ki si ga predstavljamo ali pa nam ga “servirajo” mediji, naj bi bila ta vez polna ljubezni, nežne skrbi in navezanosti. Pričakujemo, da je mama oseba, ki nas zna potolažiti, nas začutiti, je ljubeča in nas vedno postreže s s svojimi dobrotami. Vse to pa jo lahko postavlja v položaj, ko ne more izpolniti vseh pričakovanj.
Ko je odnos porušen
Porušen odnos je običajno rezultat spleta več dejavnikov, ki se lahko kopičijo skozi leta. Najpogostejši razlogi, zaradi katerih škripa odnos, pa so:
Različne osebnosti
Različnost ni nujno slaba. Lahko krepi naše odnose in nam pomaga, da drug iz drugega izvabimo najboljše. Lahko pa zaradi različnih temperamentov ali osebnosti te tudi ruši.
Pomanjkanje čustvene povezanosti
Mama morda ni znala pokazati topline, podpore ali razumevanja. Vi pa ste se počutili nevidnega, neslišanega ali nezaželenega. To pusti občutek praznine ali neustreznosti.
Pretirana kontrola ali posesivnost
Ta se lahko kaže kot vmešavanje, odločanje namesto vas, dajanje občutka, da nikoli niste dovolj dobri.
Kritike in pričakovanja
Ko vas kritizira, namesto da bi vas podpirala, vas primerja z drugimi, poudarja vaše napake in vam daje občutek, da ne izpolnjujete njenih pričakovanj.
Čustvena nezrelost
Mama od vas pričakuje, da boste poskrbeli zanjo. To poskuša doseči z manipulacijo, dramo, zamerami, obtoževanjem, vzbujanjem krivde ali tihim maščevanjem.
Favoriziranje ostalih otrok
Če je mama dajala prednost sorojencem, je to v vas pustilo globoko rano. Ta se kaže v občutku manjvrednosti, nezaželenosti in nepravičnosti.
Nerazrešene zamere
To so lahko pretekli konflikti, nesporazumi, neizpolnjena pričakovanja in prizadetosti v preteklosti. Vse to lahko ustvari distanco ali jezo do mame, pogosto ne da bi mama sploh poznala pravi vzrok.
Če ste kot otrok imeli občutek, da je bila vaša mama preveč kritična do vašega videza, se lahko kot odrasla oseba negativno odzovete na kakršne koli komentarje o vašem videzu. To pa zato, ker mislite, da gre za enako situacijo in da hkrati veste, kaj si ona misli. Pa vendar vaša mama morda dejansko misli, da izgledate lepo, vendar vas njen izraz na obrazu in vaše pretekle izkušnje, ko je bila do vas kritična, napeljujejo k misli, da tudi danes dejansko misli, da niste videti dobro.
Pretekle travme
Zloraba in zanemarjanje sta dva pogosta razloga za pretekle travme. Morda ste bili preskrbljeni z vsem materialnim in vam ni na zunaj “nič manjkalo”, pa ste bili čustveno podhranjeni. Vsaka vrsta travme pa lahko škodi odnosu. Vpliva na zaupanje in čustveno vez med mamo in otrokom, kar vodi do občutkov strahu, zamere, izogibanja, krivde ali obžalovanja, zaradi česar je težko vzpostaviti in ohranjati dober odnos. Občutki zamere pa se lahko pojavijo tudi v primeru, ko mama ni neposredno povzročila travme, vendar vas ni ustrezno zaščitila pred njo.
Kako krmariti skozi odnos
- Prepoznajte boleče točke
Razmislite, kaj točno vam povzroča stisko in v čem vas njen odnos najbolj prizadene.
- Postavite zdrave meje
Meje niso nekaj slabega. Postavite jasne meje in se jih držite. Če vas mama kritizira, manipulira z vami ali vas čustveno izčrpava, jasno povejte, da vam to ni sprejemljivo in če je potrebno zmanjšajte stike.
- Pogovorite se
Poiščite primeren trenutek, ko se lahko pogovorite mirno, iskreno in brez obtoževanja. Pripravljeni bodite na to, da mama morda ne bo razumela ali pa se bo branila in za vse krivila vas.
- Poiščite skupne interese
Čeprav sta dva različna svetova, pa verjetno obstajajo tudi stvari, v katerih obe uživata oz. o katerih se lahko pogovarjata.
- Poskrbite za svoje duševno zdravje
Presodite, kdaj je razdalja nujna za vaše dobro počutje, zlasti v stresnih situacijah ali ob nenehni zlorabi ali manipulaciji.
- Poiščite pomoč
Če sprememba odnosa ni možna, si lahko pomagate tako, da se čustveno oddaljite od mame, poiščete podporo pri prijateljih, v podporni skupini ali v terapiji.
Niste sami
Če si z mamo nista tako blizu, kot bi si želeli, je pomembno, da se zavedate, da niste sami. Vsi nimajo tesnega ali zdravega odnosa z mamo. Morda zaradi stvari, ki jih presegajo in so izven njihovega nadzora, morda pa zaradi mej, ki so jih sami postavili. Včasih pridemo do točke, ko vidimo, da se mama ne bo spremenila in takrat je povsem v redu, če imamo do nje določeno distanco. Ljubezen ne pomeni, da moramo trpeti in pustiti, da drugi, pa čeprav najbližji, hodijo po nas.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Dr. Lucija Čevnik: Odnos mati-hči skozi prizmo navezanosti, ljubezni in strahu
Dr. Miha Rutar: Kako svojim staršem postaviti mejo?
Mag. Miran Možina: Kako živeti ob čustveno nezrelih starših?
Delno povzeto po: www.parents.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Tudi mame so (smo) samo ljudje. Verjetno vsaka ženska, vsaka mama, da v življenju nekaj skozi: tudi razočaranja, travme, bolečine. Vse to vpliva nanjo.
Ko sem bila mlada, se mi je zdela mama sitna, zahtevna, na živce so mi šle njene pridige, zdelo se mi je, da me ne razume.
Ko sem prišla v leta, šele sedaj jo razumem, glede na vse, kar je dala v življenju skozi. Moja mama je mrtva že več let. Zelo jo pogrešam. Kaj bi dala, da bi znova poslušala njene “pridige”, da bi me včasih tudi kaj pokritizirala…Kar nekaj let pred njeno smrtjo sem skrbela zanjo. Nič mi ni žal. Čeprav nekaj let nisem bila na nobenem izletu, na nobenem dopustu. Vse bi ponovila, če bi lahko. Šele sedaj vidim, kako zelo sem imela mamo rada in kako jo pogrešam! Mami sem hvaležna za vse, kar mi je v življenju dala, za vse njene napotke, za vse, kar me je naučila in za vso njeno pomoč.
In veste kaj: z leti sem ji vedno bolj podobna! Ne samo po telesnem videzu, pač pa tudi v dejanjih. Tudi jaz ne morem brez svojih “pridig”, ki jih tako rada delim odraslim otrokom, pa tudi vnukom. Dobronamerno, seveda.
Tudi mene, prav tako kot mojo mamo, moti nered, umazana posoda, razmetana hiša, vrt poln plevela. In zato sem včasih sitna.
.