Sveti Jožef nam daje odgovor na vprašanje, kje je očetovo mesto pri porodu

V božičnem času vsako leto slišimo zgodbo svetega para. Vsak del te zgodbe je prepreden s čudeži. Čeprav, ali pa morda ravno zaradi tega, ker sta bila izbrana za starša in skrbnika Božjega Sina, Marijina in Jožefova pot ni bila ne gladka in ne lahka.

Vsak porod je svet dogodek

Kdor je kdaj prisostvoval porodu, ve, da gre za eno najmočnejših doživetij na tem svetu. Žensko telo zna vse, kar je potrebno znati. Dobro ji dene le nekdo, ki jo podpira in bodri. Vse ostalo »se zgodi«. Narava naredi svoje. Kaj pa se dogaja z možem? Pri njem narava ne naredi nič posebnega. On mora skozi boje sam s svojim srcem. Ni lahko gledati žene, kako nemočna in krhka je, ko jo bolečina premetava. Za moškega je težko sprejeti, da ji ne more konkretno pomagati, prevzeti vsaj dela bremena nase, jo zaščititi. Težko je stati ob strani in opazovati, ko žena za nekaj ur odpotuje v svoje svetove, kjer je osredotočena le na rojevanje in kamor se ji ne da slediti. Mož lahko le opazuje, kako se iz krhkega bitja razvija kraljica, dovolj močna, da na svet prinese življenje.

Na pot v Betlehem

Bog s tem, ko je Jožefa postavil k Mariji ob njenem porajanju, pokazal, kam ljubeč mož v tistih trenutkih sodi.

Jožef ni imel na razpolago enoprostorca, ki bi ga tesno naložil z vsem potrebnim in kamor bi kolikor toliko udobno posedel Marijo. Imel je le oslička, na katerega je v najboljšem primeru lahko navezal dve culi. Predstavljam si ga, ko sta z visoko nosečo Marijo odhajala v Betlehem. Je pred odhodom govoril s svojim očetom? Mu je le-ta povedal, kako naporna pot ga čaka? Mu je mama razložila kako je, ko ženska rojeva? Mu je povedala kaj naj stori? Zagotovo je že kdaj videl kakšno ovco, ki je kotila jagnje. »Jožef, podobno bo! Le veliko bolj sveto!«

Kako se je na pot pripravljala Marija? Sta z Ano predebatirali, kaj se bo z njo dogajalo med porodom? Kako bo vedela, da se začenja, kaj naj tedaj stori? Jo je bilo strah? Sta z Jožefom govorila o njunih strahovih?

Betlehemska preizkušnja

Verjetno je bilo Mariji in Jožefu v Betlehemu najtežje takrat, ko sta ugotovila, da zanju nikjer ni prostora. Me, ki v sodobnem času rojevamo v udobju porodnišnic ali svojih domov, si niti predstavljati ne moremo njune osamljenosti. Ko sta našla hlevček, je bilo to v veliko uteho, kajti Marija je nujno takoj potrebovala zavetje. Njen čas je napočil.  

Porod se je začel

Če zaprem oči, lahko v duhu vidim Jožefa, ki Mariji masira križ med popadki, kako jo drži za roko, ji prigovarja, kako jo podpira in kako nazadnje v svoje roke ujame izvijajoče telesce Jezusa. Na hitro ga obriše, toplo zavije in odložil v Marijino naročje. Prepričana sem, da se je med tem od kje pojavila kakšna dobra ženska roka, ki je pomagala mami Mariji. Jožefa je čakalo še čiščenje premočenega ležišča preden je utrujen lahko legel k svoji ženi in poln občudovanja strmel v Čudež, ki se jima je rodil.

Mesto očeta je ob porajajoči materi

Že nekaj časa razmišljam, kako je Bog s tem, ko je Jožefa postavil k Mariji ob njenem porajanju, pokazal, kam ljubeč mož v tistih trenutkih sodi. Ne predstavljam si, da bi katerega od svojih porodov preživela sama, brez moža. Res je, da sem vedno imela medicinsko pomoč na dosegu, če bi jo potrebovala in da so usposobljene babice vzbujale zaupanje. Ampak edina resnična pomoč mojemu ženskemu in materinskemu bistvu v trenutku porajanja je bil tisti, ki je z menoj sodeloval pri izpolnjevanju Božje volje po spočetju novega bitja. Samo njemu, ki sem se mu lahko popolnoma izročila, sem lahko res globoko zaupala. On je delil najino neizmerno veselje in je vedel za vse najine pogovore, strahove, za najine priprave, molitev; on me od vseh ljudi na svetu najbolje pozna.

Zgled svetega Jožefa velja tudi danes

V slovenskih porodnišnicah je danes dokaj običajno, da so očetje pri porajanju svojih otrok prisotni. Pa vendar je še vedno velik odstotek, okoli 20 odstotkov žensk, ki rojevajo same. Že zdavnaj so potrdili, da gre ženski pri porodu bolje, če jo spremlja oseba, ki ji je domača. A prav nihče se ne more primerjati z možem, ki ob ženi stoji trdno in zanesljivo. Z ljubeznijo, kakršne neizmeren zgled je prav sveti Jožef.


Preberi več: