V sodobnem, tehnološko hitro razvijajočem se svetu, se staršem vse prerado zgodi, da ne uspemo slediti vsem “novotarijam”, s katerimi si krajšajo čas naši otroci. Ena izmed njih so gotovo video igre.
Starši do video iger zavzemamo različen odnos. Nekateri jih vidijo kot škodljivega vsiljivca v družini ali nujno zlo, ki ga je potrebno čim bolj omejiti. Drugim predstavljajo cenovno ugodno obliko varstva otroka, saj ga je lažje prepustiti računalniku kot mu posvetiti svoj čas ter mu prisluhniti. Spet tretji v njih vidijo nedolžno vrsto otroške zabave, ki mu je ni potrebno braniti, dokler le opravi vse svoje obveznosti …
Redki so tisti starši, ki se za otrokove video igre zanimajo, ga pri njih usmerjajo in jih uporabljajo kot sredstvo za vzgojo in navezovanje stikov z njim. Dejstvo je namreč, da tudi igre vzgajajo s tistim, kar prikazujejo na ekranu, ter da obstajajo vse vrste iger, od nasilnih in škodljivih do poučnih in povezovalnih.
Kaj lahko torej starši storimo, da bodo video igre postale in ostale koristno vzgojno orodje ter dobrodošla popestritev družinskega prostega časa?
- Poznajmo svojega otroka. Vsak otrok se drugače sooča s podobami, ki jih vidi na ekranu. Če vidimo, da se po igranju določene video igre otrokovo vedenje in odzivanje spremeni ali postane celo agresivno, igro izbrišimo in ne kupujmo več podobnih. Izbirajmo igre, ki so otroku všeč, a so hkrati poučne, neškodljive ali priložnost za skupne trenutke.
- Izbirajmo kvalitetne in otrokom primerne igre. Na tržišču je mnogo kvalitetnih in koristnih video iger, ki pa niso tako močno oglaševane kot tiste najbolj prodajane. Poiščimo tiste, ki omogočajo učenje, razvijanje določenih spretnosti ali razmišljanja in skupno igranje. Zanimiva ponudba so tudi igralne konzole, ki jih upravljamo s celim telesom (npr. t. i. Wii) …
- Bodimo pozorni na oznake, ki opisujejo primernost igre za določeno starost. Vsaka video igra je opremljena z oznako, ki opisuje, za koga je igra primerna, in kakšne vsebine so v njej. Hkrati se zavedajmo, da imamo sami morda drugačna merila kot tisti, ki igre označujejo.
- Posvetujmo se z drugimi starši. Več glav več ve. Morda bomo od njih lahko izvedeli za kakšno kvalitetno igro ali slišali opozorilo pred ravno tisto, ki si jo naš otrok tako močno želi.
- Računalnik oz. igralno konzolo namestimo v skupen prostor našega doma in ne v otrokovo sobo. Na ta način bomo imeli večji pregled nad vsebinami, ki jim je otrok izpostavljen.
- Zanimajmo se za to, kaj otrok igra in kako doživlja video igre. Pogovarjajmo se z njim in bodimo vključeni tudi v ta del njegovega življenja.
- Igrajmo skupaj z otrokom. Zakaj ne bi tudi igranje video igre postalo priložnost za preživljanje skupnega časa in povezovanje z našim otrokom? Na tak način bomo najlažje ugotovili, če igra za otroka ni primerna, na tekočem bomo s tem, kar okupira njegove misli, morebitna neprimerna vsebina pa nam lahko služi kot iztočnica za pogovor na temo nasilja, spolnosti ipd.
- Igranju postavimo meje. Raziskave potrjujejo, da manj igranja pomeni tudi manj morebitnih negativnih posledic iger. S strukturo bomo poleg tega otroka učili odpovedovanja in potrpežljivosti.
- Bodimo pozorni na vse igre, ki jim je otrok izpostavljen. Danes imajo otroci veliko iger že na pametnih telefonih ali pa si jih sami pretočijo z interneta.
- Igranje naj bo le ena izmed prostočasnih dejavnosti. Video igre nikakor ne smejo postati nadomestilo resničnega življenja.
- Video igre naj ne postanejo nadomestilo kvalitetno preživetega časa z otrokom. Morda so priročna varuška, toda nič ne more nadomestiti pristnega odnosa med starši in otrokom.
Delno povzeto po: drphil.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
