Si upamo spregovoriti (in brati) o porodu?

Thumbnail

Porodna izkušnja. Eno najbolj globokih doživetij v življenju vsakega starša. Tudi eno najlepših? Čemu deliti izkušnje poroda?

Na slovenskem knjižnem trgu lahko zadnjih nekaj mesecev najdemo prav posebno knjigo z naslovom Porodne zgodbe. 31 zgodb porodnih doživetij in vtisov mamic in očkov. Opogumljajoče branje iskrenih in močnih izpovedi mladih slovenskih mamic, ki so doživele izkušnje poroda.

Vsaka zgodba je prav svojstvena in drugačna, iz vseh pa veje optimizem, pogum in moč! Moč povezanosti med možem in ženo, moč ženskega telesa in moč novo porajajočega življenja, ki si utre pot tam, kjer se zdi, da je nemogoče, a vendar vse postane mogoče!

O nastajanju knjige in rasti skupine mamic Domačice, ki so knjigi pomagale, da je ugledala luč sveta, smo se pogovarjali z urednicama Simono Cepin in Mihaelo Zabukovec, ki sta bili gonilni sili pri zbiranju zgodb in nastanku knjige.

Urednici Simona Cepin in Mihaela Zabukovec ob predstavitvi knjige Porodne zgodbe

Kako je nastala knjiga Porodne zgodbe? Vsakič, ko jo držim v rokah, imam vtis, da ste šle ob nastajanju knjige skozi svojevrstno nosečnost in porod. 

Mihaela: Ja, res je, knjiga ima svojo porodno zgodbo.

Mamice iz skupine Domačice smo si ob prihodih iz porodnišnice spontano pošiljale porodne zgodbe na e-listo. V nekem trenutku je padla ideja, da bi jih zbrale na kup. In smo začele zbirati po listi, potem še med drugimi mamicami in nekaj fotografij za zraven … Vse z namenom, da porodne zgodbe širimo med druge mame, da jih objavimo v e-obliki, ki bo dostopna vsaki mami … Pri zbiranju zgodb in dokončnem oblikovanju smo vse mamice delovale prostovoljno z željo delitve v krogu mama – mami.

Vsaka zgodba je prav svojstvena in drugačna, iz vseh pa veje optimizem, pogum in moč!

Ob nastajanju knjige sta sodelovali skupaj. Kako je potekalo vajino sodelovanje?

Mihaela: Ko je eni malo popustila zagnanost za zbiranje, je poprijela druga, pa spet prva … Ko sva začeli jaz s tretjo, Simona pa s četrto porodniško, sva zagrizli, ideje so kar letele, zbrali sva še nekaj bolj “posebnih” zgodb, več fotografij, umetniških del, strokovnih prispevkov … Oblikovalki sva predali ideje in material in ko ga je postavila v tako lepo celoto, kot jo lahko zdaj občudujemo v knjigi, je bila vedno glasnejša ideja, da izdamo “ta pravo” knjigo.

In ko pride čas, se mama cela vrže v porod in na svet pride čudovito bitje. Tako smo naredile tudi me, vrgle smo se v projekt, naučile smo se veliko novega in zdaj je pred vami čudovit izdelek, na katerega smo zelo ponosne!

Simona:  Z Mihaelo sva si precej podobni in se dobro poznava. Pogosto sva podobnih misli, pri izvedbi pa ena bolj potegne k idejam, druga pa v konkretno delo. Celota je tako delo obeh, s katero sva zadovoljni. Ker veva, kje so najine meje, sva druga drugo tudi spodbujali, si veliko pomagali in si zaupali.

Kako ste izbrale in povabile avtorje zgodb?

Mihaela: Najprej so bile samo “naše” porodne zgodbe, potem smo povabile še širšo e-listo mamic, da bi bilo več različnih zgodb, več spodbud, več pričevanj … Na koncu smo tudi načrtno iskale bolj “posebne” porodne zgodbe, kot je porod dvojčkov, porod v avtu, porod doma … Dodale smo tudi pogled in doživljanje očeta ob porodu. Želele smo si pestrost, ki nosečnice in druge ženske lahko bogati, spodbuja, vabi iz okvirjev.

 

Kadar se o knjigi pogovarjam z nosečnicami, mi mnoge odvrnejo, da drugih porodnih zgodb nočejo brati, pogosto začutim globok strah pred porodom. Bi knjigo priporočala v branje nosečnicam?

Mihaela: Vsekakor! Do zdaj smo brale porodne zgodbe Ine May Gaskin, ki so lepe in bogate in vredne branja, ampak ne dogajajo se v našem okolju. Naše porodne zgodbe pa se dogajajo v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah, doma, v avtu na slovenskih cestah in so zelo lepe, bogate in realne.

Simona: Meni so bile delitve porodnih izkušenj v pomoč pri mojih porodih. So me opogumljale, opomnile še na stvari, ki sem jih mogoče spregledala, predvsem pa dajale moč in vero, da ženske zmoremo iti skozi ta izziv. In da to zmoremo narediti zelo dobro ob dobri opori. Te zgodbe so lahko del predporodnega dogajanje, ki ima veliko težo ob samem porodu.

Iskrenost je tista, ki res sije iz teh zgodb. Ni olepševanja, predstavljeno je tako, kot je. Z bolečino, s smehom, z molitvijo, s prepoznavanjem same sebe v drugi luči …

Mnoge žene, ki so rodile, o porodu ne želijo več razmišljati, brati, se pogovarjati. Nekatere želijo čimprej pozabiti, saj ostaja včasih po porodu prisotne še veliko tesnobe, razbolelosti, razočaranj,  neustreznega ravnanja osebja v porodnišnicah, ki pogosto razvrednotijo žensko telo in dostojanstvo. Ste v skupini in knjigi delile tudi te izkušnje? Vam je bilo to v pomoč?

Mihaela: Ja, v taki skupini mamic pride do visoke stopnje zaupnosti in si mame lahko povemo tudi tisto, kar je nekje globoko zakopano.

V spominu in v srcu nosim kar nekaj trenutkov in situacij, ko je odkritost rojevala odkritost, ko je ena uspela izreči in priznati kakšno svojo bolečino, rano … in je potem “zaradi nje” lahko izrekla tudi druga in tretja …

Knjiga je polna iskrenosti, realnosti, ni olepševanja, v knjigi niso samo “lepe” porodne zgodbe, ampak tudi tiste težje. In ravno to je veliko bogastvo, ki ga prinaša ta knjiga.

Simona: Ja, iskrenost je tista, ki res sije iz teh zgodb. Ni olepševanja, predstavljeno je tako, kot je. Z bolečino, s smehom, z molitvijo, s prepoznavanjem same sebe v drugi luči … Najlepše pri vsem tem je, da smo si to res (in si še zdaj) delile v skupini. Ravno to nas je bodrilo, peljalo naprej k drugačnim načinom rojevanja in pogledom na obporodno dogajanje.

Sama se spomnim, da mi je mama in babica pripovedovala strašljive, trpeče zgodbe o porodu. V tej knjigi pa so vse optimistične, čeprav so mnoge porodnice šle tudi skozi težavne porode. Kaj se je spremenilo?

 

Mihaela: Mogoče ravno to, da beremo, se pogovarjamo, zapišemo, delimo, ne držimo v sebi. Kolikokrat smo v skupini doživele, kako odleže (strah se zmanjša, bolečina omili, tesnoba izgine), ko nekaj poveš, izrečeš, ubesediš – in to v zaupnem okolju, kjer veš, da ne boš deležen posmeha, ampak boš deležen sočutja, poslušanja, deljenja.

Simona: Zavedanje, da nisi sam v takih situacijah in da o tem lahko spregovoriš in dobiš podporo. To je veliko vredno in le zakaj tega bogastva ne bi delile naprej?

V čem je smisel pripovedovanja in delitve porodnih zgodb, predvsem med ženskami?

Simona: Sama vidim smisel v tem, da na ta način lahko rastemo kot mame, se krepimo in razmišljamo tudi širše. Bogatimo druga drugo in dobivamo pogum, ko je eni uspelo nekaj, kar si je želela. Zgodbe odpirajo vprašanja, zapirajo dvome, nas izzivajo in nas lahko premaknejo do te točke, ko vsekakor hočeš narediti svojo najboljšo zgodbo. Če nas zgodbe strašijo, je bolje, da jih ne beremo, temveč najdemo drugo oporo v tem obdobju. Zgodbe tudi odpirajo poglede na obporodno in poporodno pomoč ožje družine, stroke in ljudi, ki so okoli nas.

Knjiga je na slovenskem tržišču dobrega pol leta. Kakšni so občutki in vtisi mamic, ki ste najbolj intenzivno sodelovale pri nastajanju knjige sedaj, ko gledate nazaj, z distance? Bi kaj spremenile?

Naše porodne zgodbe se dogajajo v našem okolju, v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah, doma, v avtu na slovenskih cestah …

Simona: Knjiga se širi od ust do ust in od prijateljev do prijateljev. Mnoge knjižnice jo že imajo in smo slišale, da so nekje tudi čakalne vrste … Nekateri imajo distanco do nje, ker se v mnogih zgodbah nosečnica opre na Boga oz. moli, kleči in prosi.

Sama ne bi spremenila ničesar, le želim si, da bi čim več nosečnic doseglo glavno sporočilo te knjige: deljenje porodnih izkušenj z namenom dobre priprave na porod. Kar eni pomaga in na kar se lahko opre, ni nujno, da lahko uspe tudi drugi. Toda zakaj si ne bi vsega podelile in šle skupaj še neodkritim izzivom naproti. Sicer pa veje iz nas ponos, da smo šle v ta projekt in da puščamo bogato sled. Dober občutek je to …

Knjiga vsebuje tudi strokovne članke, ki se nanašajo na temo poroda. Katere teme ste vključile?

Simona: Ko se je pričela kazati celota te knjige, sem v nekem trenutku dobila idejo, da zgodbe okrepimo s strokovnimi članki. Mnogim pomaga, če so izkušnje podkrepljene  z argumenti. Zgodbam dodajo širši pogled in tako se teorija in praksa zelo dobro združita v končnem dejanju.

Tako so vključeni članki o duhovni pripravi na porod, o vlogi obporodne spremljevalke, o dogajanju med porodom in po njem in tudi o pomenu prvih trenutkov z dojenčkom in razvoju navezanosti v najnežnejšem obdobju.

Knjiga ni le vsebinsko, ampak tudi estetsko bogata. Literarni in umetniški prispevki jo naredijo res vredno branja. Kako na knjigo gledajo sodelujoči umetniki?

Simona: Bilo jim je v čast sodelovati pri tem projektu. Vse delo so darovali zastonj in se jim še enkrat zahvaljujem. Pa ne samo veliki umetniki, tudi naši otroci so pustili poseben pečat v tej knjigi. In knjiga je ravno zaradi tega mikavna tudi že na prvi pogled.

Želim si le, da bi čim več nosečnic doseglo glavno sporočilo te knjige: deljenje porodnih izkušenj z namenom dobre priprave na porod.

Ko si kot urednica zbirala in brala porodne zgodbe, imajo morda kakšen skupni imenovalec?

Simona: Sprva so se zgodbe zbirale same (smeh): necenzurirano, napisano tik po porodu in za zaprti krog mamic. Od ideje, da bi jih zbrale, smo jih pričele preoblikovati, lektorirati in zapisovati v takšno obliko, da bodo tudi drugim mamam v izziv.

Skupni imenovalec je  počasi rasel in je na koncu postal to, da so zbrane zgodbe različne, da se zgodijo tu, v naši bližini, toda porod se lahko konča na različne načine.

Iz zgodb veje tudi zavest o neverjetnih izvirih ženske moči, ki so jo mamice ob porodu našle v sebi. Zgodbe se nas lahko dotaknejo, če jim le pustimo.


In še mnenje bralke knjige Porodne zgodbe:

Knjigo Porodne zgodbe sta mi starša kupila za god. Prišla je ravno ob pravem času, saj sem bila proti koncu tretje nosečnosti. Kljub temu da je bil bližajoči se porod že tretji, sem vedela, da nikoli ne veš, kaj lahko od poroda pričakuješ, kar so zbrane porodne zgodbe samo potrjevale. Med seboj so si zelo različne in samo utrjevale so me v prepričanju, da zmorem in da bo vse v redu. Da, tudi če ne bo vse točno tako, kot si predstavljam, ni nujno, da je to slabo.

Hvala torej za knjigo. Če bom še kdaj noseča, bo zagotovo to obvezno branje, kot Modrost rojevanja od Ine May, prav tako jo bom priporočala vsem nosečim prijateljicam.

Lucija


Vabimo vas, da knjigo kupite v spletni trgovini Iskreni ali se osebno oglasite v naši prodajalni na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani.

Foto: Katja Ban

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja