Saj sem vendar mlad …

Thumbnail

Najstniki pogostokrat mislijo, da so zaradi svoje mladosti »odporni« proti boleznim, s katerimi se spopadajo odrasli, zato velikokrat »prespijo« ali ignorirajo nasvete o zdravem načinu življenja ter se izogibajo pogovorom na to tematiko.

 

Bolezen in težave, ki so povezane z njo, so »rezervirane« za »starce«. Nehajte mi težiti, saj sem vendar mlad in se mi nič ne more zgoditi! O tem bom razmišljal, ko bom šel v penzijo! Pa vendar … je res tako?

V začetku oktobra lani je mojo pozornost pritegnila Namina nenavadna izložba. Vse ženske lutke, ki so navadno odete v oblačila vrhunskih modnih znamk, so tokrat na sebi nosile rožnate lasulje. Sprva sem začudeno pogledala, saj nisem razumela, zakaj, ko pa sem na njihovih prsih opazila še pentlje v enaki barvi, mi je »kapnilo«, da je oktober mesec boja proti raku dojk.

Zbolevajo tudi mladi! 

Dekleta so si upala spregovoriti o svoji borbi z boleznijo z namenom, da bi pomagale drugim.Nekaj dni kasneje sem med drugim prejela osebno povabilo, naj se udeležim prireditve, ki jo je organiziralo društvo Europa Donna. Na njej so nastopale ženske, ki so se v življenju soočile s to boleznijo. Presenetilo me je dejstvo, da je bila večina izmed njih zelo mladih, saj sem namreč tudi sama pričakovala večinoma starejšo populacijo. Dekleta so si upala spregovoriti o svoji borbi z boleznijo z namenom, da bi pomagale drugim.

Sama se sicer nikoli nisem borila z rakom dojk, sem pa v začetku srednje šole popolnoma nepričakovano zbolela za drugo težko boleznijo. Po eni strani sem bila na vrhuncu mladosti, po drugi pa sem se morala boriti z diagnozo, ki me je »ranila« in ponižala, medtem ko so se moji sošolci ukvarjali zgolj z mislijo na to kako narediti letnik brez »popravca«, pristopiti do osebe, ki jim je všeč, ter se udeležiti vseh najboljših žurov v mestu.

Ko zboliš …

Takrat sem opustila misel na dijaške zabave, vse kar sem si želela, je bilo to, da ponovno »zadiham« ter se »postavim na noge«.Ko zboliš, ne potrebuješ »soljenja pameti«, trepljanja po ramenu in sočutnih pogledov v smislu »saj bo enkrat boljše«, firbčnih vprašanj, temveč nekoga, ki »nosi križ« s teboj, kateremu lahko brezpogojno zaupaš ter se resnično zaneseš nanj. Takrat sem opustila misel na dijaške zabave, vse kar sem si želela, je bilo to, da ponovno »zadiham« ter se »postavim na noge«. Ob potrjeni diagnozi se mi je naenkrat odprlo tisoč vprašanj. Zakaj jaz? Zakaj prav jaz? Zakaj ni zbolel nekdo drug? Kaj sem storila narobe, da sem sedaj kaznovana?

Kako vidim življenje danes?

Šla sem čez mnogo ovir in preprek, a na koncu mi je uspelo osvojiti »cilj«. Danes sem zdrava in resnično hvaležna za preteklo izkušnjo, ker sem se iz nje veliko naučila. Zavedam se, da ni nič, kar imam, samoumevno, tudi zdravje ne. Pred boleznijo mi je bil edini cilj v življenju ta, da si pridobim dobro izobrazbo in s tem službo, ki mi bo prinesla materialno bogastvo. Danes na vse skupaj gledam popolnoma drugače, saj se zavedam, da so materialne stvari pomembne zgolj za to, da dostojno živimo, in da ne živimo zato, da si pridobivamo nepotrebno materialno navlako.


Marija Mezeg: “Ob bolezni sem se naučila, da ne smem vreči puške v koruzo, ko nastopjo stiske in ovire …” (foto: osebni arhiv)

Zavedam se, da ni nič, kar imam, samoumevno, tudi zdravje ne.Naučila sem se, da ne smem »vreči puške v koruzo«, ko v življenju nastopijo stike in ovire, temveč se spopasti z njimi. Po preboleli bolezni sem doštudirala, si poiskala službo, ki me veseli, ter se tako počasi postavila na svoje noge, čeprav sem šla tudi tu čez mnogo preprek.

Nenadomestljiva človeška bližina

Ugotovila sem, kako pomembna je človeška bližina, ki je v trenutkih bolezni zelo pomembna in nenadomestljiva. Bližina, ki je denar ne more nadomestiti. Vzljubila sem jutranji tek, ki vsekakor pripomore k temu, da se umirim ter se tako lažje pripravim na vse napore, s katerimi se soočam tekom dneva.

Spoštujem življenje ter se trudim razumeti in stati ob strani tistim, ki se soočajo z enako preizkušnjo, kot sem se pred nekaj leti morala sama, istočasno pa sem resnično hvaležna vsem tistim ljudem, ki so mi v času okrevanja nesebično »stali ob strani«.

 

Foto: nocamels.com, huffingtonpost.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja