Gibalni razvoj otrok se prične v predporodni dobi in je še posebej intenziven do tretjega leta starosti. Razvoj motorike pri otroku je zelo predvidljiv in napreduje po določenih zakonitostih.
Na ta razvoj vpliva ob dednih dejavnikih tudi okolje. Zato je pomembno, kakšne izkušnje omogočimo otroku v zgodnjem otroštvu. A četudi imata dva otroka v okolju enake možnosti (recimo dvojčka), se bosta nanje odzivala različno. V razvoju gibanja obstajajo med otroki sprejemljive razlike, vsak sledi gibalnim razvojnim mejnikom v svojem ritmu in s svojo hitrostjo, zato naj ne bodo navedene starosti pri doseganju spretnosti merilo “normalnosti” razvoja, temveč naj o tem presodijo strokovnjaki, ki spremljajo vašega otroka.
Gibalni razvoj poteka na dveh ravneh: razvoj gibanja celotnega telesa (groba motorika) in razvoj gibanja roke (fina motorika). Skupaj z razvojem nadzora nad telesom, ki je opazen navzven (da je otrok sposoben dvigniti glavo, sedeti …), se razvijajo možganski centri, ki nadzirajo motorični razvoj. Ta poteka v obliki pentlje: otrok dobi z rokovanjem z nekim predmetom ali z gibanjem telesa v prostoru izkušnjo za možgane. Ta ga spodbuja k novemu raziskovanju, utrjevanju ali dopolnjevanju informacije, zato otrok ponovno rokuje s predmetom oz. izvede gibanje. Tako si sledijo: gib – možgani – gib – cikel.
Otrok se rodi nezrel, nepripravljen za samostojno življenje, z minimalnimi sposobnostmi hotenega gibanja. Ima pa sto milijard nevronov (100.000.000.000) v možganih. Ta mreža povezav med živčnimi in mišičnimi celicami ni prekrita z mielinom. V 12 mesecih napreduje iz skoraj popolne odsotnosti hotenega gibanja do najbolj zapletenega, koordiniranega gibanja: hoje po dveh nogah.
Kako poteka mielinizacija:
- Oči: prvi mesec – potrebujejo svobodo za opazovanje, sicer nima smisla, da ima otrok sposobnost opazovanja, če je ne more uporabljati ali izboljševati.
- V drugem mesecu življenja začne nadzirati mišice vratu, zato lahko drži glavo pokonci brez pomoči. Nadzorovanje glave pomeni začetek osvajanja okolice.
- Med tretjim in četrtim mesecem, odvisno od zdravja in izkušenj otroka, se koordinacija razširi na roke. Otrok začne hoteno prijemati predmete. Sedaj se lahko začne razvijati sposobnost premikanja po tleh: drsenje.
- Pri petih mesecih se otrok že zelo dobro plazi in uživa veselje ob potešitvi radovednosti, ko se priplazi do želenega objekta. Koliko otrok ima te možnosti?
- Pri šestih do sedmih mesecih je sposoben nadzirati mišice trupa in sedeti.
- Med šestim do osmim mesecem otrok počasi prehaja od plazenja do kobacanja.
- Pri devetih mesecih se lahko sam dvigne v stoječi položaj ob opori.
- Pri enajstih do dvanajstih mesecih otrok začne hoditi.
To je izreden razvoj – od skoraj negibnega novorojenčka do hoje po dveh nogah.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!