Pusti mu, da naredi sam!

Vir: Shutterstock

Tako enostavno je priskočiti zraven in otroku pomagati, da hitreje in lažje nekaj opravi. In bolje! Ali pa, da kar mi napravimo namesto njega, ko se pa revež tako muči …

Becky Rickman iz svojih izkušenj z vzgojo 4 lastnih in skoraj 50 otrok v rejništvu staršem priporoča, naj vendar pustimo otrokom, da sami opravijo, kar zmorejo. Pa čeprav ni vedno preprosto. Takole pravi:

Kot starši smo zelo zaposleni. Tako smo vpeti v običajne, vsakodnevne rituale, da nam res ne predstavlja nobene posebne težave, da mimogrede vskočimo in prevzamemo vodstvo v stvareh, pri katerih se naši otroci opotekajo ali mučijo.

Ko vprašajo za rešitev pri matematični nalogi. Ko ne morejo odpreti kozarca. Ko ne moreš več prenesti pogleda na njihovo razmetano sobo. Ko so pozabili telovadno opremo ali domačo nalogo.

In oni to vedo. Vedo, kdaj ste prezaposleni in kdaj boste hitro skočili in nekaj opravili namesto njih. Težava je samo v tem, da na tak način ne postajajo samostojni odrasli.

Če hočete pomagati svojim otrokom, da se bodo naučili, kako lahko sami opravijo in rešijo stvari, pa boste morali osvojti nekaj fraz in dejanj.

Nikoli ne naredi namesto otroka tega, kar zmore sam

Sami veste, kako se počutite, ko vam uspe nekaj težkega. Pustite tudi otrokom ta užitek in bodite njihovi navijači, ko se trudijo.Ko sem prvič to slišala, sem bila še mlada mamica. In zdelo se mi je kruto. A sem se hitro naučila, da je skoraj vedno to res najboljša pot. Samostojen otrok zraste v odraslega, ki zaupa vase. Ve, da zmore, in mu je zato veliko lažje. Sami veste, kako se počutite, ko vam uspe nekaj težkega. Pustite tudi otrokom ta užitek in bodite njihovi navijači, ko se trudijo.

Pravi jezik

»Trenutno ne morem, ampak saj vem, da zmoreš tudi sam.« »Verjamem, da ti to znaš!« »Zaupam tvoji presoji.« »Videla sem, kako si naredil že veliko težje stvari.« »Daj, poskusi!« »Odlično opravljeno!« »Vesel sem zate!« »Tako sem ponosen nate!« »Krasno se mi zdi, ko vidim, koliko že zmoreš sama!« »Dajmo, dajmo, dajmo!« »Stavim, da lahko to sobo urediš v 20 minutah.« »Ti to zmoreš!« »Kaj misliš, da je rešitev?«

Samoobladovanje – težki del

Najtežje za starše je zaustaviti se za tisti kratki dve sekundi in se vzdržati. Naši možgani so sprogramirani za to, da rešujejo probleme in da vskočijo, ko je potrebno. To počnemo doma, na delu in povsod, kjer vidimo, da je potrebno kaj rešiti. Iznajdite način, da se rešite te navade. Štejte do 10. Globoko dihajte (samo naj ne zveni kot obupano vzdihovanje). Recite: »Hmmm …« in se zaustavite. Popraskajte se po glavi. Popokajte prste. Privzemite kakšno koli navado hočete, da vam bo le pomagala opustiti navado »vskoči in reši«.

Samoobladovanje – nadaljevanje

Spoznati morate, da je lahko več različnih načinov, kako je mogoče opraviti neko stvar, in to, da najdejo svoj način, je pravzaprav dobra stvar.Še eno področje, na katerem se morate uriti v samoobvladovanju, je takrat, ko ga polomijo. Ko nekaj naredijo narobe. Ko ne naredijo tako, kot bi vi hoteli. Tu morate res dobro pretehtati stvari. Nočete jim vzeti volje, hočete pa, da so stvari dobro opravljene. In ravno tu je zanka. Spoznati morate, da je lahko več različnih načinov, kako je mogoče opraviti neko stvar, in to, da najdejo svoj način, je pravzaprav dobra stvar. To pomeni, da razmišljajo, premlevajo in rešujejo probleme. To pa še ne pomeni, da jim morate gledati skozi prste. Zahtevajte, da dajo vse od sebe, ampak potrjujte jih tudi v inovativnem načinu razmišljanja in delovanja.

Samoobladovanje – zaključek trilogije

Ta filozofija se ne zaključi ob otrocih, ki jih imate sedaj doma. Nadaljevati se mora v njihovi odrasli dobi in ko sami postanejo starši. Da se stalno vpletate in rešujete probleme vaših odraslih otrok, jim ni v nikakršno uslugo. Zaustavite se in dobro premislite, preden odgovorite na nemočne prošnje.

Učinek snežne kepe

Ko otroci odkrijejo, da sami zmorejo več, jim to preide v navado in vsi so srečnejši. Vi ste manj pogosto frustrirani in imate več časa, v katerem lahko uživate z njimi. Oni so bolj samozavestni in uživajo v dodatnem času, ki jim ga lahko posvečati. Oboji ste na boljšem.

Bodite potrpežljivi

Spremembe, kakršna je ta, so zahtevne v začetku. In navada je železna srajca. Bodite potrpežljivi sami s sabo in tudi ob začetni nejevolji, ki jo bo morda otrok izrazil ob tem novem načinu razmišljanja. A če boste zdržali, bo to vredno truda in solz.

Vedno razmišljamo o vzgoji otrok, a naše resnično delo je vzgojiti odrase. Bolje ko to opravimo, večja je verjetnost, da bodo srečni in ustvarjalni odrasli.

Vir: Familyshare