Proti otrokom, ker je na svetu že preveč ljudi?

Vir: Shutterstock

Velikokrat slišimo nasprotujoča si mnenja o tem, ali je na svetu preveč ali premalo ljudi. Dejstva so na obeh straneh, toda videti je, da nikogar v resnici ne zanimajo, pač pa je to postalo politično vprašanje, podobno kot ekologija, ki poraja nasprotnike in privržence, nosi s sabo primerno politično gorivo, cel kup skrajnih in kontradiktornih predlogov in predvsem ignoranco nasprotne strani in pomanjkanje volje za reševanje dejanskih problemov.

Zato to ni zapis, ki bi samozavestno odgovarjal na vprašanja, ampak o njih zgolj razmišlja in jih postavlja.

Zgolj kot pripomba: Vsaj eno od Božjih navodil smo uspeli kot človeštvo res dobro izpolniti. In sicer: “Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita …” (1 Mz 1,28)

Argumenti na obeh straneh

Argumente imata obe strani. Težko je izluščiti neko resnico iz njih, kajti videti je, da je v tej bitki bolj pomembno negirati nasprotnikove argumente, kot iskati rešitve.

Nekateri kraji zemlje so resnično močno prenaseljeni, v zahodnih družbah pa prebivalstvo že desetletja stalno in močno upada.

Nekaj primerov: Nekateri kraji Zemlje so resnično močno prenaseljeni in mnogi zaradi lokalne prenaseljenosti živijo človeka nevredno življenje. V zahodnih družbah prebivalstvo že desetletja stalno in močno upada in ob takem trendu lahko pričakujemo zaton civilizacije, kot jo poznamo. So pa otroci, ki se rojevajo skoraj brez izjeme zaželeni, ljubljeni, primerno oskrbljeni in smrtnost otrok je skoraj povsem upadla. Naš planet je velik in gledano kot celota še zdaleč ni prenaseljen. In tu ne govorimo o puščavah in drugih vremensko manj primernih okoljih. Problem ni prostor, pač pa so viri. In tudi viri ne bi bili problem, če ne bi bil problem človeški pohlep in nepravična razporeditev teh virov.

Da se prisilna kontrola rojstev ne obrne proti človeštvu …

Zagovorniki teorije o prenaseljenosti planeta so mnenja, da je najboljša pot nadzorovati število rojstev. Kar je verjetno res in se v teoriji sliši smiselno. Vsekakor bolje kot vojne, izbruhi epidemij, lahkote … Vendar pa je zgodovina pokazala tako to, da se prisilna kontrola rojstev obrne proti človeštvu, kot tudi to, da z rastjo življenjskega standarda upada tudi število otrok.

Se morda tu ponuja smiselna rešitev, v kateri bi bil volk sit in koza cela? In sicer, da bi pravičnejša razporeditev in poraba virov, ki so nam zemljanom na voljo, sočasno prinesla tudi rešitev problema prenaseljenosti …

Kako omogočiti življenjske pogoje za vse?

Ključna vprašanja torej niso, koliko ljudi lahko prehrani ta planet. Ampak ali je prav, da moj otrok porabi energije za petdeset afriških?

Ključna vprašanja torej niso, koliko ljudi lahko prehrani ta planet. Ampak ali je prav, da moj otrok porabi energije za petdeset afriških in še bolj ali je prav, da moje eksotične počitnice porabijo letno energijo nekoga drugega? Kako se po desetletjih obilja in razsipnosti vrniti na bolj preprosto življenje? Ali iskati nove inovacije in vire energije, ki bodo vsem ljudem na planetu omogočili visok standard?

Vprašanja so veliko globlja od zgolj tega, kako ohraniti okolje in kako obdržati populacijo v nekih številkah. Hitro lahko zaidemo v nevarne ideologije, ki so v preteklosti že zmanjšale število prebivalcev. Je preveč samo tistih drugih … in nas premalo? Bi bilo dobro, da je nas več in drugih manj? Nam kaj jemljejo (dejstva pravijo, da ne, pravzaprav obratno)? Nam pa bodo prihodnost neizogibno vzeli oziroma bo prihodnost pripadala tistim, ki bodo. Narodom, ki jih ne bo, bo pripadal le spomin.

Ima krščanstvo odgovore na ta vprašanja?

Morda jih ima. A jih težko vidi preko svojih predsodkov.

Bog si lahko iz kamnov naredi otroke in če bomo mi spustili krmilo, ga bodo prevzeli drugi.

Naš prvi predsodek je ta, da krščanstvo enačimo z zahodno civilizacijo. Le ta je res zrasla (tudi) na krščanskih temeljih, toda danes tako imenovan zahodni svet že dolgo ni največja skupina kristjanov. Bog si lahko iz kamnov naredi otroke in če bomo mi spustili krmilo, ga bodo prevzeli drugi. Ni nujno, da ne bodo bolj evangeljski, kot smo mi. Morda bo čez nekaj stoletij sedež Katoliške cerkve v Južni Ameriki ali Afriki … kjer bo pač največ kristjanov.

Drug predsodek ali ovira cerkve in katoličanov (kristjanov), da bi aktivno reševala probleme sodobnega sveta, je ta, da na človeško spolnost in razmnoževanje gleda izključno skozi oči morale.

Cerkev (in s tem smo mišljeni vsi verniki) bi morali nadvse aktivno iskati konkretne rešitve in predloge za boljše življenje na tem planetu. Če umetne metode uravnavanja rojstev žalijo človekovo dostojanstvo in jih Cerkev prepoveduje, to ni dovolj. Človeštvu je potrebno ponuditi več kot zgolj prepovedi. Bog je dal človeku razum in Cerkvi Svetega Duha. Ni nam naložil pretežkega jarma. Odkriti moramo boljše poti in boljše rešitve za oblikovanje človekovega življenja, razmnoževanja in okolja, ker te, ki smo jih imeli do sedaj, očitno niso dovolj dobre. Če pa se mi vrtimo zgolj v svojih moralističnih prepovedih, bodo prihodnost tega planeta oblikovali drugi … zelo verjetno tisti, ki nimajo za sabo Tistega, ki je rekel, da je prišel na svet, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju … (Jn 10,10).

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Kje je že največ otrok po svetu in zakaj? V kakšne pogoje se rodijo? V kakšne družine se rodijo? Kakšno mišljenje o rojevanju otrok imajo ti starši? So ti starši, ki vsako leto rojevajo otroke v revščino, kriminal, prostitucijo, zlorabe vseh vrst čustveno zreli in odgovorni? Imajo ti otroci enake možnosti za preživetje kot otroci v državah, kjer je standard na dovolj visoki ravni?

    1. Predvsem v deželah tretjega sveta živijo ljudje od danes do jutri. Rojevajo otroke v revščino in na življenje gledajo popolnoma drugače kot mi. Mi se za vse sekiramo, najprej se sekiramo za otroke, potem se še za vnuke. Da jim ne bo nič manjkalo (ne ljubezni, ne topline, pa tudi ne materialno), da jih bomo vzgojili v poštene ljudi, da jih bomo pripravili do poklica.
      Oni o tem najbrž niti ne razmišljajo. To je drugi svet, drugačna kultura. Na žalost ti otroci pristanejo na cestah, v raznih tolpah, deklice se začnejo ukvarjati s prostitucijo, ali pa so žrtev trgovine z ljudmi. Nam se to zdi popolnoma nesprejemljivo, njihov svet pa je drugačen od našega. Revščina, lakota, pomanjkanje izobrazbe, splošna nerazgledanost in ljudje se znajdejo v slepi ulici. Na žalost je tako.

      1. Tu moram dati prav tako Barbari, kot Barkafeju. Je povezava: Afrika in drugi nerazviti deli sveta so “narazviti” zato, ker jih je “razviti” svet naredil take. Z izkoriščanjem teh dežel se je zahod “razvil” (beri obogatil), njih pa pehajo v vojne, da se ne morejo pobrati. Ker tam zdaj velja, da preživi tisti, ki ima milost od zahoda (ki torej dobro zatira svoje in pomaga izkoriščati), so pa državljanke vojne med temi, ki jim je bilo vzeto vse – ŠE VODA – ter onimi, ki imajo za preživetja (in orožje), da jih lahko zatirajo. BOMBAŽ je kriv za izumiranje celih ljudstev v Afriki. Pa to je katastrofa, saj so tam bratranci v vasi bolj genetsko raznoliki (in unikatni in zdravi), ko pa Kitajec in Nemec.

  2. “Človeški pohlep in nepravična razporeditev teh virov” In kdo na tem svetu je najbolj pohlepen, kdo nepravično razporeja vire za preživetje? Kdo na tem svetu ukazuje, kako moramo ljudje živeti?
    Tudi katoliška Cerkev mnogokrat pri tem sodeluje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja