Presenetljiva spoznanja o moških možganih

Vir: Shutterstock

Čeprav veljajo moški možgani – za razliko od ženskih – za sila preproste, pa so ljudske predstave o njih v marsičem nepopolne ali zgrešene. Predstavljamo 10 presenetljivih dejstev.

Ameriški novinar Robin Nixon je izbral 10 zanimivih izsledkov o moških možganih, za katere si želi, da bi jih poznala vsaka ženska.

1. Tudi moški hrepenijo po poroki!

Ženske bi se rade ustalile, medtem ko bi moški radi večno živeli mladostno divje in razuzdano – tako se vsaj glasi stereotip. Prav to pa je verjetno ena največjih zmot o moških možganih, ki izvira iz tega, da so raziskave v ZDA pogosto izvajali na študentski populaciji, med 18-22-letniki, ki so sodelovali za plačilo. Moški možgani pa se v teku življenja močno spreminjajo in postavljajo na glavo razširjeno podobo o moškem kot neomajnem spolnem zasvojencu.

Nezvestoba je pri moških najpogostejša pred 30. letom, po tem pa se moški prvenstveno usmerijo v skrb za svojo družino.

Nekaterim moškim je ta zaveza težja kot drugim, pri čemer gre morda za problem, povezan z geni. Moški brez »gena za promiskuitetnost«, kar naj bi po neki študiji predstavljalo 60 % prebivalstva, se z večjo verjetnostjo poročijo. Poleg tega pa tako sami kot tudi njihove žene poročajo o večjem zadovoljstvu v zakonu.

2. Pomen očetovske igre

Specifična igra očetov z otroki – bolj borbena, bolj spontana in bolj izzvalna – otrokom pomaga, da se bolje učijo, so bolj samozavestni in bolje pripravljeni na resnično življenje. Očetova vključenost v vzgojo tudi zmanjša verjetnost za otrokovo tvegano spolno vedenje.

Očetje, ki igrajo aktivno starševsko vlogo, imajo nižjo raven testosterona, so ugotovili v več različnih medkulturnih študijah. Čeprav ni jasno, ali raven hormona povzroči obnašanje ali obratno, raziskovalni postavljajo tezo, da so bili evolucijsko v prednosti vključeni očetje. Otroški »mladiči« spadajo med najbolj nebogljene, dobri očetje pa močno povečajo možnosti za njihovo preživetje in prenos genov naprej.

3. So ustvarjeni za očetovstvo

Moški možgani so posebej naravnani na sodelovanje v mesecih, preden posameznik postane oče. Tudi bodoči očetje se soočajo s hormonskimi spremembami – naraščanje prolaktina, upadanje testosterona – kar najverjetneje spodbuja očetovsko vedenje.

Te spremembe najverjetneje vzbudijo feromoni, ki prihajajo od noseče žene. Morda je to neke vrste »protiusluga«, saj po raziskavi iz leta 2008 moški feromoni še pred ženino nosečnostjo v njenih možganih povzročijo rast materinskih nevronov.

4. Zorijo s časom

Usmerjenost v oblikovanje hierarhije, ki se začne že pri šestih letih, povzroča nekakšen »moški ples, v katerem tlačijo drug drugega navzdol,« opisuje kalifornijska raziskovalka možganov Dr. Louann Brizendine.

Čeprav ženske veljajo za bolj čustven spol, pa so raziskovalci ugotovili, da so majhni dečki bolj čustveno odzivni in ekspresivni od deklic.V teku evolucije so morali moški v mladosti tekmovati za status in za družice, v zrelih letih pa je bil poudarek na povezovanju in sodelovanju, pojasnjuje socialni psiholog z univerze Columbia dr. Pranjal Mehta.

Psihološke študije kažejo, da starejše moške nič več ne vleče tekmovalnost. Namesto tega več pozornosti posvečajo odnosom in izboljševanju skupnosti, pojasnjuje Brizendine.

Spremembo najverjetneje spodbuja tudi naraven padec testosterona v teku staranja. Mehta s sodelavci je odkril, da so moški z visoko ravnjo testosterona boljši v dvobojih, medtem ko tisti z nižjo ravnjo blestijo v tekmovanjih, ki zahtevajo skupinsko sodelovanje.

5. Sprejemajo ukazno hierarhijo

Nestabilna hierarhija v moških vzbuja precejšnjo tesnobo. Jasna hierarhija ukazov – kot jo recimo izvajajo v vojski in tudi v mnogih delovnih okoljih – pa znižuje raven testosterona in brzda moško agresijo.

6. Morajo braniti ozemlje

»Del moške vloge je, evolucijsko gledano, tudi v tem, da brani ozemlje,« pravi Brizendine. Čeprav še ni zadostnih raziskav o tem pri ljudeh, pa je pri drugih sesalcih možgansko območje za »branjenje ozemlja« pri samcih večje kot pri samicah.

Čeprav so tudi ženske občutljive na lastnino, moški veliko pogosteje postanejo nasilni, ko so soočeni z grožnjo njihovim bližnjim ali njihovemu ozemlju.

7. Imajo iskanje žensk vpisano v svojo naravo

Čeprav se ga pogosto povezuje z agresijo in sovražnostjo, pa je testosteron tudi hormon spolnega gona. Po moških žilah ga teče šestkrat več kot po ženskih.

Mehta in sodelavci so odkrili, da testosteron zavira del možganov, ki skrbi za nadzor impulzov. To morda lahko pojasni, zakaj se med osvajanjem ženske moški vedejo, kot bi jih vodil avtopilot. Brizendine celo pravi, da pogosto na žensko pozabijo, ko ta izgine iz njihovega vidnega polja.

8. So usmerjeni v iskanje rešitev

Čeprav mnoge študije nakazujejo, da so ženske bolj empatične od moških, Brizendine poudarja, da to ne velja povsem. Ko je nekdo v stiski ali izraža neko težavo, se ne odzove empatični sistem v moških možganih, ampak nadzor prevzame predel za iskanje rešitev. »Ta baza opravi nekakšno ‘Google’ iskanje po celotnih možganih, da bi prišla do rešitve,« opisuje Brizendine. Zaradi tega so moški bolj zaposleni z reševanjem problema kot z izražanjem solidarnosti na čustveni ravni.

9. So bolj dovzetni za osamljenost

Še posebej ranljivi so starejši moški. Manj so nagnjeni k iskanju družbe kot ženske, kar še poglobi njihovo osamljenost. Če moški živi z žensko, pa mu je to v veliko pomoč. Moški v stabilnih zvezah so bolj zdravi, živijo dlje in na hormonski ravni kažejo manj znakov tesnobe.

Ženske pa verjetno dobro vplivajo tudi na moške spolne žleze. Mišji samci, ki živijo skupaj s samicami, ostanejo dlje plodni od njihovih izoliranih tovarišev, kaže ena od študij.

10. So bolj čustveni.

Čeprav ženske veljajo za bolj čustven spol, pa so raziskovalci ugotovili, da so majhni dečki bolj čustveno odzivni in ekspresivni od deklic.

Tudi odrasli moški imajo nekoliko močnejše čustvene odzive – a le do trenutka, ko se teh čustev zavejo, takrat si na obraz nadenejo večjo brezizraznost.

Dečki se verjetno že v otroštvu naučijo skrivati čustva, ki v družbi veljajo za nemoška. A tlačenje močnih čustev (npr. ob soočenju z grožnjo) verjetno v telesu vzbudi pripravljenost na beg ali boj, so leta 2008 ugotavljali švedski raziskovalci.

Vir: livescience.com

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja