Prava poletna ljubezen

Vir: Shutterstock

Poletne počitnice so zelo intenziven čas za družinske odnose. Preprosto smo veliko več v stikih in prebijemo skupaj mnogo več časa kot čez leto, ko se vidimo le za nekaj ur vsak dan. Kar je včasih precej naporno, a tudi zelo lepo. Predvsem, ker te intenzivni poletni dnevi (poleg neštetih priložnosti za prepire in nesporazume) ponudijo nešteto priložnosti, da ljubezen v naših odnosih gledam iz najboljšega sedeža v najboljši loži.

Kaj je torej res ljubezen?

• Ljubezen je recimo, ko starejša sestra mlajši prostovoljno odstopi „talepe“ vilice, ki imajo na ročaju narisanega medvedka.
• Pa ko ista deklica, potem ko smo popoldne opazovali, kako ogenj požira streho gospodarskega poslopja na sosednjem hribu, predlaga, da bi zmolili kaj za družino, ki jo je prizadel požar.
• In ko mi mož iz trgovine samoiniciativno prinese orade, čeprav razen mene v hiši nihče ne mara rib.
• Ko starejša dva otroka potrpežljivo počakata najmlajšo, ki se zelo počasi obuva, da se na sprehod odpravijo skupaj, čeprav imajo zanj na voljo le omejen čas.
• Ljubezen je, ko babica že milijontič izrazi isti nasvet, kako bi bilo treba skrbeti za vnukinjino zdravje.
• In ljubezen je tudi, ko se snaha ob tem samo nasmehne in zahvali (čeprav je nasmešek, priznam, nekoliko kisel).
• Ljubezen so tisti redki trenutki, ko otrok, ko mu nekaj naročim, odvrne: »Prav.« (čeprav je imel očitno nekaj že na konici jazika).
• Ljubezen je, ko se po zelo napornem dnevu, ki mu neizogibno sledi prepir, med katerim drug na drugega kaževa s prstom, na koncu pobotava, prideva do sporazuma in začneva oba s prstom kazati nase.
• Ljubezen je, ko ga vprašam, ali se mu zdi, da sem se od nenehnega basanja s sladoledom to poletje kaj zredila, in mi iskreno pove, da sem se res. In mi to pove tako, da se ob tem oba smejiva.
• Ljubezen je, ko sestrica plane v jok ob spoznanju, da se brat zaradi zdravstvenih razlogov en dan na morju ne bo mogel kopati.
• Ljubezen je, da je kopalnica umazana že ves teden, pa se nad tem ne pritožuje.
• In ljubezen je tudi, da me po več kot dveh tednih umazane kopalnice ljubeznivo spodbudi, da jo končno res pomijem.

Skratka, ljubezen je v praksi ena precej naporna, težka, boleča ter pogosto tudi umazana in smrdeča zadeva. Pa tudi še posebej lepa.

• Ljubezen je, ko ob enajstih zvečer, ko bi najraje šel samo še spat, mirno in potrpežljivo umiriš tulečega otroka.
• Ljubezen je, ko mu pustim, da se razgovori o temi, ki mu trenutno hodi po glavi, čeprav me, roko na srce, sploh ne zanima.
• In ko potem on mene posluša, ko se razgovorim o pomenu besedila pesmi nekega glasbenika za katerega do tega dne sploh še ni slišal.
• Ljubezen je, ko nenadejano izvem tragično novico, ob kateri bi se najraje za ves dan zaprla v omaro, se razjokala in razsula na tisoč koščkov, pa kljub temu otroke in sebe mirno spravim skozi dan, z vsemi opravili, ki temu pritičejo.
• Pa ljubezen je tudi, ko otroci uganejo, da res nisem razpoložena in mi dajo mir.
• Ljubezen je, ko hčerki skuham njeno najljubše kosilo, ker me je prosila, čeprav se mi niti najmanj ne ljubi pol popoldneva prebiti v kuhinji.
• In ljubezen je tudi, ko otroci pojejo izključno zelenjavno kosilo, ker razumejo, da je treba pač pojesti, kar je zraslo na vrtu, tudi če jim ni najbolj všeč.
• Ljubezen je, ko otroke najprej pošljem, da pospravijo igrače okrog hiše, preden jim postrežem risanko in večerjo, čeprav ob tem zavijajo z očmi in se pritožujejo in bi bilo veliko lažje že prižgati tisti televizor in imeti mir.
• Ljubezen je ljubljenje tudi ko se ti najprej pravzaprav niti tako zelo ne ljubi …
• Ljubezen je, ko otroka, ki je zlezel na najvišjo vejo drevesa in kar žari od ponosa, za dosežek pohvalim, čeprav bi raje od groze pulila lase in kričala, naj že vendar zgine dol.
• Ljubezen je, ko se mi res ne ljubi iti plavat, pa grem vseeno v vodo, ker otroci tja nočejo brez mene.
• Ljubezen je, ko v vsej zmedi in naglici odhoda na morje pozabim vzeti svoje kopalke, pa mož tega sploh ne komentira, ampak se naslednji dan preprosto odpelje v 10 km oddaljen kraj, da mi kupi absolutno čudovite kopalke.
• Ljubezen je, ko smrkavega, blatnega in premočenega otroka, ki joče, stisnem k sebi, čeprav sem si ravno oblekla svežo poletno oblekico.
• Ljubezen je držati vrečko bruhajočemu otroku v avtu pred usti in nato do prvega postajališča s prsti tesniti luknjico kjer le-ta pušča.

Skratka, ljubezen je v praksi ena precej naporna, težka, boleča ter pogosto tudi umazana in smrdeča zadeva. In poletja so čas, ko si moramo z družinskimi člani izkazati še posebej veliko ljubezni. Zato so vedno še posebej naporna. Pa tudi še posebej lepa.