Poročena sem, vendar sem se zaljubila v drugega

Vir: Shutterstock

Na pripravi na zakon so nam povedali, da nas bo doletelo prej ali slej. Takrat sem zamahnila z roko. Sveže zaljubljena, s čudovitim zaročencem in trdnimi vrednotami s tem pa že ne bom imela težav! Pa se je seveda zgodilo …

Po več letih zakona sem spoznala moškega, ki me je zelo privlačil. Tako fizično kot osebnostno. Da je bila stvar še težja, je bila privlačnost obojestranska. Spet sem čutila metuljčke v trebuhu, se napajala ob občudujočih pogledih in uživala, da lahko z vsakim stavkom nekoga nasmejem. Počutila sem se mlada, privlačna in zaželena. Skratka, zaljubljena. Svet nam v takšnih primerih pravi, naj se prepustimo. Samo enkrat se živi in kdo bi hotel zamuditi priložnost za noro romanco? No, jaz.

Po več letih zakona sem spoznala moškega, ki me je zelo privlačil. Tako fizično kot osebnostno. Da je bila stvar še težja, je bila privlačnost obojestranska.

Odločila sem se za zvestobo

Ni bilo lahko. Pravzaprav je bilo obupno. Trgajoče in polno najrazličnejših »zakajev«. Ampak, ko sem na tehtnico postavila svojo družino, odnos z možem, ki ga gradiva že toliko let, in najine otroke, dileme ni bilo več. Da o njegovi družini in otrocih niti ne govorimo. Zahrbten glas mi je sicer šepetal, da morda ne bi nihče izvedel. Lahko res ne bi. Ampak ali bi lahko hodila po svetu in gledala svojemu možu v oči, če bi me obremenjevala takšna skrivnost? Bi lahko živela z občutkom, da sem izdala zaupanje, da sem prevarantka, ki svojim najbližjim povzročam nepopravljive rane?

Odločitev za zvestobo ni bila lahka. Bila pa je samoumevna. Na poročni dan sva si z možem obljubila, da si ostaneva zvesta v sreči in nesreči, do konca življenja. Dolgotrajen zakon ne pomeni samo nore strasti in vedno novega vznemirjenja. Zakonci smo to doživeli v prvih skupnih letih in včasih še vedno doživljamo, vendar ne gre za vsakdanje stanje. Namesto tega imamo varnost, zaupanje, globoko povezanost, neprecenljivi družinski čas, redne spolne odnose (ja, tudi to šteje!). Zaljubljenost in vznemirjenje mineta. Ljubeča zveza med možem in ženo pa ostane, dokler ju smrt ne loči.

Odločitev za zvestobo ni bila lahka. Bila pa je samoumevna. Na poročni dan sva si z možem obljubila, da si ostaneva zvesta v sreči in nesreči, do konca življenja.

Zaljubljenost pride in mine

Zaljubljenost se zgodi. Vsakemu, v takšni ali drugačni obliki. Duhovnikom, posvečenim, poročenim. Ko je doletela mene, sem prišla do nekaj zanimivih ugotovitev.

  • Včasih sem bila pametna. In obsojajoča do vseh, ki so se znašli v skušnjavi. Prepričana sem bila, da sem trdna in načelna. Ob občutkih privlačnosti do drugega moškega sem se soočila z lastno šibkostjo, ki me je šokirala. Soočila sem se s svojim telesom, v katerem divjajo hormoni. »Sem res takšna?« sem se spraševala. S koncem najstniškega obdobja takšnih občutkov še ni konec.
  • Občutila sem globoko hvaležnost, da imava z možem trden in ljubeč odnos. Če bi se z njim razumela slabše, bi bila skušnjava mnogo večja. Hvaležna sem bila za vse komplimente in pozornosti, s katerimi mi mož sporoča, da sem mu všeč, da me ljubi in verjame vame.
  • Ravno tako sem bila hvaležna, da imava z možem redne in izpolnjujoče spolne odnose. Telesna privlačnost in pomanjkanje spolnosti sta lahko katastrofalna kombinacija.
  • Zelo jasen mi je postal pomen zakonske obljube in najine zavezanosti. Zakon je zakrament, v katerem deluje Bog. V njem ni prostora za polovičarstvo in iskanje lastnega ugodja, ampak za skupno pot proti nebesom.
  • V trenutkih skušnjav mi je najbolj pomagala molitev. Molila sem k sv. nadangelu Mihaelu, naj me brani v boju in me varuje pred skušnjavami. Molila sem za čisto srce in pogled. Blagoslavljala sem moškega, ki mi je bil všeč, molila za njegovo družino in prosila Boga, da bi ga mogla videti z Njegovimi očmi.
  • Fatimska Marija je rekla, da največ ljudi pristane v peklu zaradi grehov nečistovanja. Ob tem zavedanju je bila odločitev mnogo lažja. Si res želim zapraviti večnost zaradi nekaj zemeljskega užitka?
  • Zaljubljenost se zgodi. In mine. V resnici ne gre za nekaj neobičajnega ali pretresljivega. Ko nas preplavijo hormoni, se zdi, da se je strasti nemogoče (in celo nesmiselno) upreti, vendar to nikoli ni res. Zaljubljenost in privlačnost izzvenita. Vedno, pa če se jima prepustimo ali ne.

    Zaljubljenost se zgodi. In mine. Zaljubljenost in privlačnost izzvenita. Vedno, pa če se jima prepustimo ali ne.

Ali svojo odločitev kdaj obžalujem? Ne. Nasprotno, ko gledam z razdalje, se mi zdi noro, da sem imela z njo sploh težave. Vem, da sem iz nje izšla močnejša, bolj pripravljena na življenjske izzive in z večjim zavedanjem ljubezni med nama z možem. Skušnjave pridejo in gredo. Ljubezen pa je tista, ki nikoli ne mine.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Če imaš slab zakon, v katerem ni ne spoštovanja, ne ljubezni, ne razumevanja, potem še nekako razumem, da se lahko zaljubiš v drugega ali drugo.
    Če pa živiš v trdnem zakonu, kjer je ljubezen, kjer so lepi odnosi, potem pa enostavno ne morem razumeti, da se lahko zaljubiš v nekoga drugega. Kako lahko sploh pomisliš na kaj takega? Take misli v glavi so bolne in “odštekane”. Sploh, če so zraven še otroci.

    1. Z ljudmi, ki prisegajo na Barkafe se načelome sploh ne spuščam v debato, hehe. Ampak tebi pa želim, da se ti zgodi, tako močno, da te bo črvičilo, da ne boš mogla spat. Potem pa se vrni in razloži kako je mogoče. Enako sem želel svoji ženi. Je zapečkarka, ni se ji zgodilo. Zakaj sem ji to želel. Ker se je meni zgodilo, da je v moje življenje stopila fatalka z energijo, ki je ne moreš spregledati, se ji ne moreš izogniti ali je ignorirati. So energije, ki so večje od življenja, ena takih je materinska vez. Ampak ni edina. O vsem sem takoj povedal ženi ter tudi kako sem se odločil že takoj. Od žene sem pričakoval razumevanje, podporo in odobravanje moje zrelosti. Nikakor pa ne omalovaževanje v smislu “take misli v glavi so bolne in odštekane. Sploh, če so zraven še otroci”, maltretiranje, preverjanje na vsakem koraku, kot da bi se zgodila prevara ali še kaj hujšega. Pač gospa se je ustrašila za svoj položaj, s čimer je samo razkrila, kako malo samozavesti ima. Namesto, da bi bila vesela, kako ima trden zakon … sovražila je tisto fatalko, ki je nato zmešala glavo drugemu poročenemu in mu uspešno razdrla zakon. Namesto, da bi ji bila hvaležna, ker je osvetlila kje so razpoke. Ko je po kakem mesecu norije okoli te “prevare, ki bi se lahko zgodila” počasi vklopila razum, sem ji končno lahko rekel “evo, to ti govorim že leta – ne zaupaš sebi, ne zaupaš v svoje kvalitete, ne zaupaš v svoj zakon – pa me ne slišiš – zdaj imaš demonstracijo v živo – jaz sem preizkušnjo opravil z odliko, kaj pa ti?”. Odnos se je po tistem korenito spremenil na bolje. Evo: Želim ti izkušnjo, da ti en moški zmeša glavo. Potem pa greva na kavo – kavo, ne barkafe.

      1. Tomaž, nič bat, ne bo me črvinčilo, imam svoja leta…Kar sem napisala je moje razmišljanje, moja resnica. Sem velik realist, nihče več mi ne more zmešati glave. V mladosti sem se enkrat opekla in bilo je več kot dovolj! Že kot mlada punca sem se izogibala poročenih moških kot hudič križa. Kako sladko znajo nekateri govoriti, kako spretno znajo nekateri omrežiti svojo “žrtev” in manipulirati.
        O zaljubljenosti bi se dalo razpravljati na dolgo in na široko. Zaljubljenost traja nekaj časa, nato pa mine. Zaradi “zaljubljenosti” in napačnih odločitev je človek lahko celo življenje nesrečen. In ne samo eden: Lahko je nesrečna cela družina, najbolj pa nastradajo otroci.

  2. Iskrena izpoved.
    Ja, vsakemu se lahko zgodi zaljubljenost.
    Hvala Bogu, da te je obvaroval v skušnjavi.
    Čestitke k odnosu z možem, kakršnega navajaš.

    1. Bog ni obvaroval niti svojega sina! Bog nam daje skušnjave, ne pa da nas varuje pred njimi. No, to smo razčistili. Dobro je, da prestala skušnjavo. Za vse uspehe se moramo zahvaliti sebi. Bog nam da samo možnost in priložnosti.

      1. Bog ni tako neusmiljen preizkuševalec, ki bi nas postavljal v nemogoče situacije in nam ne bi dal pomoči, da jih lahko prestanemo.
        Že Jezus nas je učil, naj prosimo, da ne bomo vrženi v skušnjavo.
        Kdor je prepričan, da preizkušnje zdrži s lastno močjo brez Božje milosti, ne rabi Odrešenika in tudi ne Boga – razen sodnika, ki bi mu v nebesih dal priznanje za zasluge.

  3. Spoštovana avtorica članka!
    Iskreno me zanima, ali ste o zaljubljenosti v drugega moškega povedali svojemu možu? Če ste, kako je sprejel? In če niste, kaj vas je odvrnilo?

    1. Zgoraj sem napisal daljši komentar v mojem primeru. Jaz sem povedal nemudoma, sprejela pa je tako, kot da bi ji povedal, da imam že leta dolgo skrito razmerje … Katastrofa. Zato ljudje skrivajo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja