Pohabljen in zavržen, dokler ni srečal Ljubezni …

Thumbnail

Zavržen in zapuščen, prepuščen smrti … dokler ni doživel dotika ljubezni in postal živa priča starševske in Božje posvojiteljske ljubezni. Zgodba malega Adama.

Rojstvo malega Adama v bolnišnici misijona na indijskem podeželju njegovima staršem ni prineslo veselja, ampak bolečino, strah in razočaranje. Adamov obraz je bil hudo deformiran, ni imel vek, nosu, zgornje ustnice, nogi je imel zraščeni skupaj, tudi ročice so bile brez dlani. Otroka sta starša zapustila v bolnišnici in družina je grozila, da bi ga zastrupili, če bi moral z njimi domov …

Adamova zgodba bi se verjetno žalostno končala, če ne bi na tem misijonu deloval mlad par – indijski psihiater Raja, ki je vodil bolnišnico, in Jessica, medicinska sestra ameriškega rodu, ki je v Indijo prišla pred petimi leti kot prostovoljka za tri mesece in tam ostala, delala z indijskimi ženskami in sirotami ter poučevala na šoli za medicinske sestre.

Ko sta se zakonca Paulraj septembra 2011 srečala z malim Adamom, sta bila poročena natanko pol leta in sta, kot mnogi drugi mladi pari, imela pred sabo kup načrtov, želja, sanj za prihodnost. Bila sta tik pred selitvijo na drugi konec Indije, večer preden sta postala starša, sta še brezskrbno igrala badminton. »Nikoli pa si ne bi mogla zamisliti tega, kar si je za naju zamislil Oče,« pravita danes. Zapuščeni Adam se je v bolnišnici dotaknil njunih src in v močni veri sta ga navkljub svarilom mnogih vzela k sebi, ga vzljubila in posvojila.

»Ko sva prebirala 8. poglavje Pavlovega pisma Rimljanom, sva bila soočena z dejstvom, da smo tudi mi posinovljeni pri Bogu kot njegovi sinovi in hčere. Ko je bil Adam zapuščen v bolnišnici zaradi svojih telesnih hib, sva se še posebej zavedela resničnosti o našem duhovnem stanju pred posinovljenjem in Božje ekstravagantne, požrtvovalne ljubezni, s katero smo bili posinovljeni in odrešeni.« 

Na otroka nista bila niti približno pripravljena, a sta ga sprejel kot del Božjega načrta zanju. Zanj sprva nista imela niti plenic in sta ga povijala v Jessicine ovratne rute in šale, ki jih je Raja pral na roke.

Zdravniki so sprva Adamu napovedovali le nekaj tednov ali mesecev življenje, Raja in Jessica pa sta iskala vse možne načine za pomoč otroku. Kmalu sta v ZDA našla ekipo zdravnikov, z otroškim plastičnim kirurgom dr. Johnom Van Aalstom na čelu, ki je bila pripravljena pomagati Adamu. Ker je Adam indijski državljan brez zdravstvenega zavarovanja, pa je to pomenilo ogromne stroške za družino, čeprav so bili zdravniki pripravljeni pomagati brezplačno. 

A Bog je zvest in je stalno na delu, sta prepričana Paulraja, ki sta tudi to oviro uspela premagati s pomočjo darov ljudi, ki so se velikodušno odzvali in ki še vedno pokrivajo glavnino visokih stroškov operacij. »Vsak dan, ko vidiva, da Adam premaga novo oviro, sva očarana in želiva o tem pripovedovati svetu. Bog je na delu vsepovsod okrog nas in dela lepoto iz pepela.« Vseskozi pa se zanašata na besede iz Pavlovega pisma Filipljanom: »Prepričan sem, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, to delo dokončal

Mlada družina se je v zadnjih treh letih povečala na pet članov – leto in 4 mesece po prihodu Adama se jim je pridružil še sin Elliot Justice, letos poleti pa Rohan Jude. Kljub veliki ljubezni do Indije so se odločili, da se oktobra za 5 let preselijo v ZDA zaradi Adamove zdravstvene oskrbe. V tem času bo pridobil ameriško državljanstvo in s tem možnost zdravstvenega zavarovanja, kar bo močno olajšalo njegovo zdravljenje.  

Dr. Van Aalst, ki je pri Adamu izvedel eno svojih najtežjih operacij rekonstrukcije neba in zgornje ustnice, poseben izziv mu predstavlja tudi rekonstrukcija nosu, pravi, da Adam na poseben način povezuje vse okrog sebe, tudi v bolnišnici: »Sestre, zdravniki, snažilke, družine drugih otrok v bolnišnici, vsi sprašujejo, kako gre Adamu.« A tudi dr. Van Aalst zanj ne skrbi samo s svojim medicinskim znanjem: »Eden od vidikov skrbi za Adama je veliko molitve – sam zanj molim, moja družina moli, njihova družina moli.«

In kakšna je prognoza za Adama v prihodnosti? Dr. Van Aalst odgovarja takole: »Bo Adam kdaj popoln? Ja, saj je že sedaj. Bo kdaj normalen po standardih tega sveta? Nikoli.« Čakajo ga še številne operacije, namesto nog in rok pa bo uporabljal proteze. Napovedujejo, da bo lahko govoril tako, da ga bo mogoče razumeti, že sedaj pa kaže veliko željo po sporazumevanju in je v večini stvari povsem običajen otrok, ki se smeji, joka, rad igra skrivalnice

 

»Nikoli si nisem dobro predstavljala, kaj pomeni imeti otroka s posebnimi potrebami,« pravi Jessica Paulraj, »če se iskrena, sem se na smrt bala tega, da bi imela invalidnega ali kakorkoli drugačnega otroka. Zdelo se mi je, da tega res ne bi zmogla. Sedaj, ko sem bila vsajena v skupnost teh družin in ko sem videla, kako veličastne stvari se v njej dogajajo, pa ne bi želela ven«.

Zgodbo Adama in njegove družine lahko spremljate na http://www.babyadamsjourney.com/.

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja